torek, 27. januar 2015

Trgi so na meji

Včerajšnji trgovalni dan je bil zame zanimiv zaradi naslednjih opažanj:
  • Nasdaq je zabeležil peti zaporedni up day, kar je znak, da očitno ne želi pasti pod support.
  • Volatilnost se je precej zmanjšala, kar je običajno dobro.
  • Nasdaq in S&P 500 sta po pričakovanjih padla na resistancu, vendar se sredi dneva obrnila in zabeležila hammer svečo, ki običajno pomeni nadaljevanje uptrenda.
  • S&P dela flag tik pod padajočo trendno linijo trikotnika in izgleda, kot da želi breakniti navzgor.
  • Russell 2000 prvič po zelo dolgem času izgleda kot da želi voditi trge navzgor. Včeraj je naredil 1% plusa, Nasdaq in S&P pa le okoli 0.25%. Ko so male delnice močne, to običajno pomeni moment navzgor.
  • Moj scanner delnic je že drugi dan zapored nametal kar precejšnje število delnic, ki izgledajo, kot da želijo iti v daljše trende. Včeraj me je tudi potegnilo v 4 nove pozicije, tako da imam sedaj kar 7 pozicij, kar se ni zgodilo že nekaj mesecev. Bomo videli, če se bodo obdržale, vendar zaenkrat vse skupaj izgleda bolj obetavno kot ne.
Spodaj je še nekaj grafov indeksov s komentarji.

ponedeljek, 26. januar 2015

Moja metoda - pogoji za dober trend 1 - baza

V prvem delu moje trgovalne metode sem povedal, da je osnovna ideja vsega, kar počnem, poskušati najti nekaj super-winnerjev na leto. Kot super-winner sam razumem delnico, ki naredi vsaj 100%. In najprej je seveda potrebno identificirati delnice, ki sploh imajo potencial za kaj takega. Seveda lahko vsaka delnica naredi več 100%, sploh v dobrem obdobju na trgu, vendar, kar potrebujem, so neka objektivna merila, iz katerih lahko take delnice z neko dovolj visoko verjetnostjo najdem vedno znova in znova.

Vrgel sem se torej v analize največjih winnerjev v preteklosti, pri čemer sem si za zadjnih nekaj let pomagal s stock scannerjem ali kar s svojim lastnim spominom, še za nazaj pa s knjigami, ki sem jih omenil tukaj. Ugotovil sem predvsem to, da nikakor ni mogoče s 100% verjetnostjo napovedati, katere delnice bodo šle v nore trende in katere ne. Še posebej ne samo s pomočjo grafov ali samo s pomočjo finančnih novic okoli firme. Našel sem cel kup primerov delnic, ki so kljubovale vsaki razumski logiki. In to v obe smeri, pozitivni in negativni. Torej, prvo, s čimer se moram sprijazniti, je to, da nikoli ne bom mogel najti prav vseh delnic, ki bodo šle v dober trend. Kljub temu pa sem našel vzorec, ki se ponavlja z dovolj visoko frekvenco ponovljivosti, da je uporaben v praksi.

Povedati moram še to, da sem vnaprej izključil vsakršno operiranje s finančnimi podatki. Z njimi sem se ukvarjal dovolj dolgo, da sem spoznal, da to prinese nivo komplikacije in nepredvidljivosti, ki daleč presega moje kapacitete. Torej, moji pogoji morajo biti vidni samo z grafa cene delnice.

Ugotovil sem torej, da sta ključna predpogoja za vsaj uspešen začetek trenda BAZA in pa nekaj, čemur sam rečem MOMENT. Za kaj gre pri obeh? V tem prvem delu si bomo pogledali bazo.

Baza

Baza je dogajanje na grafu delnice v zadnjih nekaj mesecih ali letih. Zanima me, kaj se je z delnico dogajalo od vsaj nekaj let nazaj pa do tega trenutka. Pri tem večinoma praviloma uporabljam tedenski graf, v primeru krajših baz pa tudi dnevnega. Vendar je tedenski definitivno tisti, ki najbolje pokaže stanje. V zvezi s tem dogajanjem me zanimajo naslednje stvari:
  • Ali je bila cena v uptrendu, downtrendu ali brez trenda.
  • Ali je bila visoko volatilna (z divjimi skakanji gor in dol) ali umirjena brez velikih skokov.
  • Ali je bil volumen konstanten ali se je veliko spreminjal ter, ali je bil sorazmerno nizek ali visok.
Dobra baza je taka, ki ima za sabo (čim) daljše obdobje brez-trendnega, nizko-volatilnega gibanja na konstanten majhen volumen. Medtem, ko lahko brez-trendnost, ki je vodoravno gibanje cene, ocenimo brez zgodovine, je za oceno volatilnosti in volumna potrebno pogledati dogajanje pred tem. Na večini grafov je možno na oko oceniti začetek delanja baze in za oceno teh dveh parametrov potem samo pogledamo dogajanje pred tem in tako vidimo relativno razliko.

Pomen vsega je najlaže videti na grafih. Spodaj je primer delnice, ki je naredila lepo bazo, kakršno iščem.


Delnica HZNP je prišla iz downtrenda, nato pa se je za skoraj celo leto ustalila nekje med $2 in $3. Ves ta čas je volumen počasi upadal, kar enostavno vidimo, če ga primerjamo z volumnom v downtrendu. Iz tedenskih candlestickov pa tudi brez težav vidimo, da se je cena ves čas gibala bolj ali manj vodoravno brez divjih nihanj gor in dol. To je tipičen primer dobre baze.

V zvezi z ocenjevanjem kvalitete baze je nujno potrebno upoštevati nekaj stvari. Prvič, pomemben podatek je o tem, v kakšnem ciklu je trenutno delnica. Kot cikel mislim eno od naslednjih faz:
  1. Uptrend
  2. Baza na vrhu
  3. Downtrend
  4. Baza na dnu
Torej, baze, o katerih govorim se lahko pojavijo na "vrhu" ali pa na "dnu". To načeloma pomeni po uptrendu ali pa po downtrendu. Ker nikoli ne moremo vedeti, ali je to res vrh ali dno ali pa samo konsolidacija pred nadaljevanjem v isti smeri, sem dal "vrh" in "dno" v navednice. Najbolje je, če je baza "na dnu", oziroma po daljšem obdobju downtrenda. Za baze, ki so relativno visoko glede na svojo preteklost, obstaja veliko večja verjetnost izdelovanja vrha, kot pa začetka novega uptrenda. HZNP zgoraj je lep primer baze "na dnu", spodaj pa je še en primer, kako izgleda visoka baza po uptrendu "na vrhu":


Še enkrat naj povem, da je tudi baza po uptrendu povsem regularna. Vendar, če bi se moral odločiti med bazo, ki nima predhodnega trenda, bazo po downtrendu in bazo po uptrendu, bi šla moja izbira po tem vrstnem redu, po katerem sem jih ravnokar naštel.

Kako dolga mora biti baza? Splošen odgovor je ČIM DALJŠA. Tukaj dejansko ni omejitve navzgor, tem daljša je, tem boljša je. Kaj pa minimum? Tukaj se še sam nisem povsem odločil, kajti tudi dolžino je treba vzeti v obzir z ostalimi podatki. Načeloma bi rekel, da je vsaj 6 mesecev tak splošen minimum, čeprav sam najraje vidim vsaj eno leto, da se počutim res dobro. Vendar je potrebna dolžina baze povsem odvisna od ostalih dveh parametrov. Načeloma mora biti baza tako dolga, dokler se volatilnost res ne zmanjša na minimum in dokler volumen res drastično ne upade. Ker v končni fazi iščemo to - konkreten upad zanimanja za delnico. To so pogoji, iz katerih lahko nastanejo veliki trendi. Ne ukvarjam se torej toliko s samo dolžino baze, kolikor s tem, kakšna izgleda v zadnjih nekaj tednih. Najraje vidim, da se zajdnjih nekaj tednov cena na ne premakne praktično nikamor, kar se na tedenskem grafu vidi kot zaporedje tesnih "doji" sveč.

Vsekakor pa si v bližnji preteklosti ne želim videti odpora tik nad breakout točko, zato je bolje, da je baza tako dolga, da so vsi pretekli nivoji že pozabljeni. Spodaj sta primera najprej delnice, ki se je po downtrendu zelo hitro umirila in je bila že v nekaj tednih "zrela" za uptrend, ter take, ki je več let živčno skakala gor in dol.


IPOjem je treba še nekoliko bolj pogledati skozi prste. Delnice brez vsake zgodovine lahko začnejo že takoj delati bazo in tu nimamo nobene zgodovine za primerjavo. Če se cena giblje vodoravno, ne skače divje gor in dol in je volumen sorazmerno konstanten (in predvsem, če v zadnjih tednih upade), potem je že samo nekaj tednov dovolj, da temu rečem baza in grem lahko v nakup. Primer take delnice je VIPS.


Mislim, da sem povedal vse okrog prvega predpogoja za dober trend. Ugotovil sem, da se praktično vsi 100% in daljši trendi začnejo iz takih baz, kot sem jih opisal. Obstajajo seveda primeri, ki temu ne ustrezajo, vendar so ti po mojem opažanju nepredvidljivi, zato jih niti nisem poskušal razumeti. Vendar ne zahtevam v vseh primerih take baze. Vedno je dobro, če je. Vendar, če je v maksimalni meri izpolnjen drugi pogoj, ki ga bom predstavil naslednjič, potem zame delnica še vedno ustreza potrebnim pogojem. Moje analize so namreč pokazale, da je drugi pogoj, moment, še veliko bolj pomemben od baze. Oba skupaj pa sta "top shit" in takih delnic za nobeno ceno ne želim izpustiti.

Spodaj je še nekaj primerov baz, ki po moji oceni vse sodijo v najvišjo kategorijo kvalitete.








petek, 23. januar 2015

Se obeta nova serija izgub?

Tole so trenutni rezultati mojega tradanja za januar:



11 zaporednih izgub. In še tri pozicije držim, ki so trenutno vse zelo na meji, da dopolnijo tale niz.

Kot jamram že nekaj časa, trenutne razmere na trgu so zelo slabe za moj stil tradanja. Iz izkušenj vem, da se take serije izgub lahko raztegnejo tudi do 30 ali več. Trenutno sem uspel povprečno izgubo držati tam okoli 2%, kar se je izkazalo kot dobra odločitev, ker danes večina naštetih delnic trguje precej nižje. Danes bom poskušal dvigniti stope še na ostalih odprtih pozicijah, kajti izjemno skeptičen sem do tega, kar se trenutno dogaja. Res si ne želim začeti leta z -10% v prvem mesecu!

Včeraj smo imeli močan dan na indeksih. Nasdaq je zrasel za 1.8% na povečan volumen. Mislim, da bo marsikdo iz tega sklepal, da je to Follow-through Day in začetek novega uptrenda. Vendar pa lahko povem, da se nobena od mojih delnic ni premaknila niti za ped! In ko sem prečesal svoj sken delnic, ki so včeraj pokazale moment, nisem našel ničesar pametnega. To je spet ena tistih anomalij, ki si jih ne znam razlagati. Vsi indeksi nenormalno skočijo, ko pogledam delnice, pa ne vidim ničesar podobnega. Zaupam delnicam, zato sem še vedno pripravljen na najhujše, to je failed poskus rallya, padec pod support na indeksih in potem 5-10% korekcijo, ki bi me zmetala še iz vseh odprtih pozicij. Januar 2015 pa bo zagotovo mesec, ki ga bom želel čim prej pozabiti.

sreda, 21. januar 2015

Moja metoda - osnovna ideja

Več kot tri leta sem potreboval, da sem izmed plejade vseh možnih trgovalnih metod sestavil sistem, za katerega mislim, da ga v osnovi ne bom več spreminjal. Zdaj že več kot eno leto trgujem po tem sistemu in rezultati so kar spodbudni. Občasno seveda še vedno spremenim kak detajl in zagotovo ga še bom, vendar bi 95% pravil moralo ostati takšnih, kakršna so danes. Zato bi zdaj v nekaj postih v podrobnosti popisal svojo metodo. Prvič zato, da imam vse urejeno na enem mestu in lahko vedno osvežim spomin. Drugič pa, ker verjamem, da bo marsikaj od tega koristilo tudi drugim, ki si še niso povsem razčistili glede svojega sistema.

V tem prvem delu bi začel povsem na začetku, to je pri osnovni ideji. Iz lastnih izkušenj vem, da se nadobudni traderji najraje zakadimo v buy setupe, in tudi to bo prišlo na vrsto, vendar si je treba pred tehnično analizo razčistiti nekaj drugega. Namreč, kako bo moja metoda sploh delala dobiček? Sklepam, da nas večina na začetku misli, da je vse samo vprašanje dobrega setupa, vzorcev na grafih, tehnične analize, itd. Vsaj sam sem bil tak. Vendar je to mišljenje napačno. Dobra metoda trgovanja predvsem suvereno odgovori na vprašanje, po kakšni smiselni in realni logiki naj bi več denarja priteklo na račun, kot z njega odteče. Če tega ne znamo dobro zargumentirati, je naše tradanje čista igra na srečo brez vsakega najmanjšega zagotovila o uspešnosti. To je tema tega prvega posta o osnovni ideji moje metode.

Glavna slabost kratkoročnih metod

Kot sem rekel, v prvih treh letih sem poskusil vse žive metodike, ki so mi prišle pod roke, ves čas upajoč, da bo naslednja tista prava. Stestiral sem vse od zelo kratkoročnega day tradinga do neke vrste swing momentum tradinga, ki že meji na position trend following. Long story short, z niti eno nisem bil tako uspešen, da bi jo bil pripravljen sprejeti in pozabiti na vse ostale. Imel sem uspešna obdobja na skoraj vseh, vendar so prav vsa imela tudi obdobja, ko mi ni šlo nič od rok, in vedno, VEDNO, so ta negativna obdobja požrla vse dobičke in me spravila še v minus.

Takrat sem usmeril pozornost v eno od osnovnih postavk vseh kratkoročnih trgovalnih metod - nujno zahtevajo visok odstotek uspešnosti tradov. Če sem hotel držati stope na smiselni razdalji, ti niso smeli biti manjši od 2-3%. Ampak, pri večini teh swing trading metod tudi povprečen dobiček ni bil dosti večji od 5%. Kakšen trade je sicer res uspel, naredil 20 ali 30%, vendar je bilo hkrati ogromno tradov v rangu od 0 do +3%, ki so na koncu povprečje spravili na okoli 5%. In takšno razmerje med povprečnim dobičkom in izgubo, upoštevajoč visoko število tradov (provizije!), zahteva uspešnost tradov preko 50%. Izračunal sem, da bi bilo razmerje 60% nekako na meji zadovoljive rentabilnosti.

Prišel sem torej do naslednjih ugotovitev:
  • Uspešnost tradov se povečuje s krajšanjem obdobja tradanja. To je razumljivo, kajti na krajši rok, kot tradamo, prej dvigujemo stope in tudi prej pobiramo celotne dobičke.
  • Če bi hotel tradati z uspešnostjo nad 50%, bi se moral lotiti aktivnega day/swing tradanja, pri katerem bi moral vse popoldneve presedeti pred računalnikom.
  • Pri timeframu nekaj dni/nekaj tednov (dolgoročni swing/momentum trading), ki je bil zame sprejemljiv, realno ne morem računati na uspešnost, večjo od 40%.
  • Že 40% je na dolgi rok zelo težko doseči. Realno sem moral razmišljati o 30% ali manj.
  • Da bi bila tudi ta metoda rentabilna, bi moral večino časa spremljati, kaj se dogaja z mojimi delnicami, da lahko v pravem trenutku izvedem trade.
Skratka, moja nepripravljenost na aktivno tradanje, me je pripravila do tega, da sem opustil nagnjenje do aktivnih metod, ker mi je postalo kristalno jasno, da je to neke vrste adrenalinski šport, pri katerem moraš biti ves čas na preži, da lahko ustezno ukrepaš. Poleg tega se mi dolgoročno enostavno ni zdelo izvedljivo, da bi sploh lahko ves čas tako aktivno tradal, niti nisem imel več zaupanja v vse metode, ki zahtevajo visoko uspešnost tradov. Poiskati sem moral nekaj drugega.

One good trend pays for 'em all!

Takrat sem potem prvič začel resno študirati position trading in trend following. Držanje pozicij po več mesecev se mi je vedno zdelo tako dolgočasno in neučinkovito. Vedno sem mislil, da je to zapravljanje časa, saj delnice pri dolgih trendih neizogibno tudi veliko časa preživijo v bazah, ko se ne premaknejo nikamor. Potem pa sem začel študirati trend following. Turtle traderje, ki jih v svojih knjigah opisuje Michael Covel. Ugotovil sem, da imajo ti zelo uspešni traderji banalno preprosta pravila za nakupe in prodaje, ki pa so narejena tako, da trade traja, dokler traja trend. Ed Seykota, najbolj znan trader iz "turtle" generacije, je posnel tudi video spot, v katerem pojasni osnovne ideje svoje metode. Komad je že sam po sebi tako dober, da ga moram še enkrat dati na poslušanje:


Počasi mi je postajalo jasno, da se očitno da zaslužiti tudi tako, da pustimo pozicije, da nam tečejo same od sebe, sami pa poskrbimo predvsem za to, da ne pridelamo prevelikih izgub. Nekaj časa sem se poigraval s takimi sistemi, (ne)uspešnost pa je bila enaka, kot prej. Potem pa sem naletel na traderja po imenu Jesse Stine in njegovo knjigo Insider Buy Superstocks. Ko sem prebavil nejgovo knjigo, mi je v trenutku postalo jasno, kaj že ves čas počnem narobe pri svojih poskusih "usedanja na velike trende". Jasno sem uvidel, da je ne samo možno, temveč tudi razmeroma enostavno, ujeti dolge trende, imeti zelo nizek odstotek uspešnosti in hkrati še vedno delati konkreten plus. Prepričan sem postal, da je dolgoročni position trend following metoda, ki dolgoročno omogoča največje dobičke za najmanj vloženega dela. Daleč najmanj vloženega dela! In to je bilo točno to, kar sem iskal. Z veliko količino dela nisem naredil ničesar. Mogoče bom pa z manjšo.

Več o podrobnostih bom povedal v naslednjih postih, namen tega posta je samo definirati osnovno idejo moje metode, ki se je na koncu zreducirala v eno vrstico:

Vsako leto poskušam ujeti nekaj delnic, ki mi naredijo 100% ali več. To so delnice, ki dejansko naredijo vso razliko, ostali tradi bi se morali več ali manj izničiti med sabo.

Torej, ves point vsega, kar počnem je, da poskušam ujeti delnice, tik preden gredo v daljši trend. Ne zanimajo me kratkoročni dobički ranga 10-20%, temveč dobički ranga 100-200%. Ne zanima me tudi visoka uspešnost tradov, v povprečju bi morala biti okrog 25%, kajti z višjim odstotkom ne bom bistveno izboljšal svojih performanc. Vse, kar počnem, služi samo enemu namenu: najti enega super-winnerja, ki mi naredi nekaj 100% v nekaj mesecih. Od tu dejansko priteka denar na moj račun, vse ostalo je samo šum.

Seveda v praksi ni niti približno tako preprosto, kot se mogoče sliši. Izkazalo se je, da je najti take delnice in jih potem tudi dejansko "jezditi" do 100%, izziv, ki predstavlja kar nekaj problemov, ki morajo biti rešeni VSI, da sistem deluje. V naslednjem postu bom tako začel z dejanskimi tehničnimi problemi, s katerimi sem se soočil, ter razložil, kakšne rešitve sem našel. In da, BODO GRAFI! :)

nedelja, 18. januar 2015

Vnašanje tradov v eDavke

Ker moramo traderji do konca februarja oddati davčno napoved, sem posnel kratek video, v katerem razložim osnove dela v aplikaciji eDavki.


sobota, 17. januar 2015

Nič dobrega

Prva dva tedna leta 2015 sta bila milo rečeno porazna. Iz niti ene pozicije, ki sem jo odprl, se ni razvil niti najkrajši trend. Zdaj je že jasno, da bo januar negativen mesec. Kopica failed breakoutov pa je nabor delnic, ki bi mi bile zanimive, skrčila na praktično nič. Običajno to pomeni, da je pred nami obdobje, kjer je tendenca gibanja indeksov navzdol. Pojdimo po vrsti in si poglejmo grafe.

Tudi grafov nevajeno oko bi na dnevni sliki Nasdaqa verjetno opazilo padajoči trikotnik. Vendar, bolj kot ta vzorec (ki jim na indeksih ne dajem prevelikega pomena), je zame zanimiva formacija, ki sem jo videl že večkrat. Poimenoval jo bom kar 1-2-3. Gre za to, da po trendu Nasdaq naredi malo globlji pullback (1), ki pa mu ne sledi nadaljevanje trenda, temveč še en pullback, ki se praviloma ustavi malo višje in definira naraščajočo trendno linijo (2). Če po tem drugem koraku po hitrem postopku ne sledi new highs, praviloma tretji dotik trendne linije (3) pomeni tudi preboj in globlji padec. Če bi se to zgodilo naslednji teden, torej to za nas ne bi bilo presenečenje.


Daljša slika Nasdaqa kaže še en makro vzorec, ki ni obetaven. V trenutnem ciklu je moč opaziti manjši head and shoulders topping vzorec. In če mu bo dejansko sledil padec in nato odboj, se kaj lahko zgodi, da se bo vse skupaj zaključilo v orjaški H&S. Sicer je razmišljati o tem še mnogo, mnogo prezgodaj. Povem le, da na vseh timeframih vse skupaj izgleda kot vrh.


O malih delnicah, oziroma indeksu Russell 2000, bi povedal samo to, da je decembrski breakout definitivno spodletel. In to tako brutalno, da si težko predstavljam, da bi se iz tega lahko izcimila konsolidacija in uptrend. Če nas čaka bear market, bodo male delnice najbolj nasrkale, zato je to indeks, ki ga moramo najbolj pozorno opazovati.


Tudi večjemu S&P 500 se ne piše najbolje. Dogajanje v zadnjih mesecih me spominja na tisto iz leta 2011, ko so skoraj celo leto trgi samo gradili orjaški vrh, ki se je kajpak zaključil s crashem. Spet, prezgodaj je, da bi lahko potegnil te vzporednice, vendar mislim, da ni nič narobe, če na trenutno dogajanje pogledamo malo širše. Če se motim, bom sam najbolj vesel in to bomo vedeli enostavno tako, da se ti vzorci, ki sem jih narisal, ne bodo zaključevali v H&S vrhove.


ponedeljek, 12. januar 2015

Statistika za leto 2014

Tabelo z rezultati za leto 2014 sem opremil še z nekaj statističnimi podatki. Tole je kratek pregled s komentarji. Za razumevanje številk je lahko v pomoč post statistika za traderje.

Lani sem naredil skupno 133 tradov. Ta številka se pri meni iz leta v leto zmanjšuje. V svojem najbolj aktivnem letu sem naredil preko 400 tradov letno. Lani pa skupno 150, s tem, da sem se vmes za dalj časa umaknil iz tradanja. Mislim, da je tudi teh 133 tradov še vedno preveč. Lani med marcem in avgustom sem imel obupno slabo serijo izgub, ko sem močno ovetradal, kar je izraz, ki pomeni, da odpiramo preveč tradov na setupih, ki ne ustrezajo našim pogojem. Če bi se takrat malo prej spravil k pameti, bi verjetno naredil kakšnih 20 tradov manj.

Presenetljiv podatek je, da je bilo le 17% vseh tradov pozitivnih. Lani je bilo takih okoli 25% in tudi za letos sem upal, da bo razmerje med winnerji in looserji tu nekje. No, še enkrat je glavni razlog za tako slabo razmerje iskati v slabem nadzoru nad izgubami in overtradanjem. Z nekaj manj neprofitnimi tradi, ki jih sploh nikoli ne bi smel odpreti, bi bil tudi letos odstotek pozitivnih tradov verjetno okoli 25%, kar bo realen cilj tudi za tekoče leto.

Povprečen dobiček je bil 30,48%, povprečna izguba pa -4,87%. Tu stvari postanejo še bolj zanimive. Lani je bil povprečen dobiček ravno za polovico manjši, okrog 15%. To je vsekakor zelo razveseljiv podatek, saj to pomeni, da se je moja izbira delnic izboljšala in sem tako večkrat ujel delnice, ki so šle v daljše trende.

Povprečno izgubo pa sem letos celo povečal, lani je bila -3,5%. To seveda ni tako razveseljiv podatek, sploh z obzirom na to, da sem sredi leta močno zmanjšal povprečen stop loss. Še naprej bom moral intenzivno delati na tem, da to številko spravim zanesljivo pod 3%. Izkazalo se je predvsem to, da je v slabih, visoko volatilnih obdobjih pričakovati pogosto preskakovanje stopov in t.i. stop slippage (ko se zaradi visoke volatilnosti trade izvede pod stop lossom). Imel sem kar nekaj negativnih tradov ranga -10% in več. V zvezi s tem mislim, da ne morem kaj dosti narediti, lahko le še bolj disciplinirano redno dvigujem stope. Pričakujem, da bom letos marsikak trade zaprl prezgodaj, pridobil pa bom manjši odstotek izgub in manjšo povprečno izgubo.

Razmerje med povprečnim dobičkom in izgubo je bilo 6,04 (lani 4,3), kar je pač posledica močnega povečanja povprečnega dobička. Sam ta podatek ne pove nič, če zraven ne upoštevamo še razmerja števila pozitivnih in negativnih tradov.

Najbolj pomemben statističen podatek je pričakovana donosnost (ang. trade expectancy), ki edini govori o dejanski uspešnosti naše metode. Kot sem razložil v zgoraj omenjenem postu o statistiki za traderje, ga je moč izraziti na več načinov. Lani sem malo goljufal in računal s procentualnimi vrednostmi, letos pa sem imel vse podatke, da sem lahko pričakovano donosnost izračunal pravilno, torej z absolutnimi dolarskimi vrednostmi.

Najprej potrebujemo podatka o povprečnem dolarskem dobičku in izgubi. Ta sta $961 in $159. Tudi Revard/Risk Ratio 6,04 je izračunam iz teh dveh vrednosti. TradeExp1 potem znese 1,24, kar pomeni, da je moj povprečen winner za 24% večji od povprečnega looserja. To pomeni, da je metoda pozitivna in bo delala dobiček.

Najbolj verodostojen podatek, iz katerega lahko potem dejansko izračunamo tudi celoten dobiček/izgubo preko celega leta, pa je TradeExp3, ki je $31. To je dolarska vrednost dobička/izgube, ki ga lahko pričakujemo v povprečju na en trade. Kot rečeno je formula za izračun v omenjenem postu. Številka $31 pomeni, da v povprečju na en trade naredim 31 dolarjev. To se morda sliši malo, vendar letni rezultat nato preprosto dobimo tako, da to številko pomnožimo s številom vseh tradov in vidimo, koliko smo naredili v tekočem letu. Dokler je ta številka pozitivna, bo naše leto pozitivno. To je tudi ključna številka, ki jo moramo držati čim višje, če želimo biti uspešni. Če predpostavljam, da se frekvenca trgovanja ter metodika prodajanja profitnih tradov ne bo bistveno spreminjala, je edini način za to, da poskušam povečati razmerje med pozitivnimi in negativnimi tradi in čimbolj zmanjšati povprečno izgubo. Letos se bom osredotočil predvsem na to in videl, kaj bo.

sreda, 7. januar 2015

Leto 2014 s 13,8% dobička

Na strani z rezultati sem objavil dokončno statistiko za leto 2014. Ko si bom lahko vzel nekaj več časa, jo bom dopolnil še z nekaterimi statističnimi kazalci, podobno kot sem naredil lansko leto.

Leto 2014 sem zaključil s slabimi 14% dobička. Kaj lahko rečem o tem? Glede na to, v kakšnem stanju je bil trg lani, mislim, da ne bi smel biti preveč nezadovoljen. Seveda vedno od sebe pričakujemo neke izvrstne rezultate, in 14% ni nekaj, česar bi lahko bil ravno vesel, vendar je dejstvo, da leto 2014 ni bilo pisano na kožo dolgoročnim traderjem. Večkrat sem že poudaril, da je bilo 2013 izjemno leto, ki se dolgo ne bo več ponovilo. In zelo verjetno bomo še kar nekaj časa v obdobju brez pravega trenda.

Zelo dober pokazatelj razlike med 2013 in 2014 so tudi rezultati traderja Steva, s katerim sem občasno na vezi. Je odličen, izkušen, profesionalen trader, ki je imel 2013 125% profita, 2014 pa le 12%, torej še manj kot jaz. Tole težko obdobje bomo trend followerji pač morali preživeti s čim manj praskami.

Dve zaporedni leti s profitom sta tudi zame osebno dober pokazatelj, da moja metodika počasi dozoreva v stabilen sistem. Leta 2013 sem še vedno naredil ogromno napak, lani nekaj (o tem sem pisal v tem postu), pa sem obe leti še vedno imel profit, kar je seveda odlično. Letos pa upam, da bo tega res minimalno. Če bo trg kolikor toliko v redu, bi moral spet imeti vsaj majhen profit. Če pa nas čaka leto medveda, pa se bom seveda zelo težko izognil minusu in bom moral svoja pričakovanja prenesti v 2016.

sobota, 3. januar 2015

Leto 2014 je bilo brez trenda

Na spodnji sliki je graf Nasdaqa za dve leti nazaj. Ne vem kolikokrat sem lani povedal, da je bilo leto 2013 izjemno, kar se tiče stabilnosti trenda in da kaj podobnega ne gre pričakovati ne v bližnji, ne v daljnji prihodnosti. In primerjava med 2013 in 2014 to jasno pokaže. Medtem, ko je trg 2013 preživel v konstantno vzpenjajočem se tesnem trendu, se je takoj ob vstopu v 2014 le-ta razširil in nato nadaljeval v divjem nihanju gor in dol. Če narišemo črte, ki omejuje vrhove in doline indeksa, se to povečanje volatilnosti jasno vidi.


Večkrat pa sem tudi že omenil, da je zame bolj verodostojem indeks malih delnic Russell 2000, ker sam tradam male delnice in tako moj portfelj bolj natančno sledi njegovemu gibanju. Tu je sprememba karakterja trga iz 2013 v 2014 še bolj očitna. In za razliko od Nasdaqa (in S&P 500 ter Dow Jones 30), je Russell začel delati lower lows in lower highs. Če za večje indekse še lahko rečemo, da so bili 2014 v uptrendu, za Russel tega ne moremo. Leto 2014 se je sicer zaključilo malo višje kot 2013, vendar trendne linije jasno pokažejo, da je bilo nagnjenje lansko leto proti nižjim cenam, ne višjim.

Prav proti koncu leta je sicer Russell izbruhnil iz nečesa, kar morda izgleda kot nekakšen double bottom with handle, vendar osebno tem mega-vzrocem ne dajem nikakršne teže. Že v prvih dneh 2015 se bo hitro pokazalo, kam dejansko nameravajo trgi in tale breakout bi kaj hitro lahko postal "failed".


No in kam mislim, da bodo šli indeksi v prvem tednu leta 2015? Glede na splošen karakter celotnega preteklega leta, ki je bilo zaznamovano z divjimi nihanji gor in dol, ter razmeroma slabim začetkom prvih dveh trgovalnih dni, predvidevam, da nas čaka iznihanje skoka proti koncu lanskega leta. Volumen se bo sicer dejansko vrnil šele 5. januarja, zato je pametno počakati, da se trgovanje res dobro začne, vendar zaenkrat kaže, da je test 4550 na Nasdaqu bolj verjeten, kot pa breakout nad 4800.