ponedeljek, 22. avgust 2016

Kje smo na trgih

Dva posta o tem, kako izgleda klasičen uptrend na indeksu Nasdaq, sta zame počasi postala že skoraj zimzelena:

http://slotrade.blogspot.si/2014/06/lastnosti-uptrendov.html

http://slotrade.blogspot.si/2013/05/cakanje-na-pullback.html

Čas je pokazal, da so bili moji zaključki izpred dveh oziroma treh let kar ustrezni. Takrat sem se veliko ukavrjal s tem, kako "prebrati" gibanje trga na podlagi indeksov. Ugotovil sem nekaj vzorcev (ki so sicer specifični samo za indeks Nasdaq), ki se pojavljajo vedno znova in znova. Poglejmo, kje smo trenutno glede na pravila, opisana v zgornjih dveh postih:


1. Konec junija je trg po hitrem padcu zaradi BREXITa sunkovito obrnil smer in v dveh tednih povsem izničil celoten padec. To je tipičen "lockout rally", ki se pogosto pojavi na začetku daljših trendov, saj zaradi hitrosti in velikosti premika učinkovito iz trga "zaklene" večino neodločnih traderjev. Taki lockout rallyi se pogosto začnejo s t.i. "breakaway" gapom, kar še poveča hitrost in magnitudo premika.

2. Lockout rally praviloma v 2-3 tednih poneha in potem se začne faza "trendanja". Tu Nasdaq počasi, a suvereno, potuje navzgor, s korekcijami, ki praviloma niso daljše od 2-3 dni in globlje od 1-3%. Ta faza običajno traja nekaj tednov. Na trenutnem trgu je tako fazo videti že 6 tednov, kar pomeni, da smo počasi v timingu za kakšno spremembo.

3. To sicer ni nikakršno pravilo, vendar trg pogosto nastopi prvo globljo korekcijo (3-5%) po neke vrste kratkoročnem "climax runu". Pogosto se zgodi, da trg, ki je že dalj časa v takem počasnem uptrendu, iznenada v nekaj dneh pospeši navzgor, pogosto iz nekakšne baze. Večina traderjev ta dogodek vidi kot "breakout", zato masovno kupujejo. Ker pa je to le kratkorajna evforija na trgu, ki je že mesece v uptrendu, smart traderji, ki so kupovali na začetku, v ta breakout seveda prodajajo, kar potem običajno povzroči globlji padec, ki lahko povsem zaključi trend, ali pa ga le za nekaj tednov prekine.

Glede na to, da smo že 8 tednov v uptrendu (povprečen cikel trajanja je med 6 in 10 tedni), in da se indeksi prav zdaj nahajajo v nekakšni konsolidaciji, bi bil mogoče zdaj pravi trenutek za tak climax run. Rad bi  opozoril, da taki pozni breakouti na indeksih kratkoročno običajno ne pomenijo nič dobrega. Pravi trenutek za nakupe je bil julija. Karkoli pa kupimo zdaj, se moramo zavedati, da kupujemo pozno, da je zato nakup bolj tvegan, ter da temu ustrezno prilagodimo svoje pozicije. Pomembno pa je, da se tudi zavedamo, da tudi globlji padec ne bi nujno pomenil konca trenda, in da tudi ne bi bilo pametno kar takoj vse prodati in iti na short stran.

ponedeljek, 8. avgust 2016

Vpliv earningsov

Earningsi oziroma poslovna poročila, ki jih ameriške firme praviloma objavljajo vsako četrtletje, so za številne vlagatelje eden ključnih pokazateljev stanja podjetja, na osnovi katerega potem kupujejo oziroma prodajajo delnice. Vsekakor je earnings date neke delnice, ki jo držimo ali pa si jo ogledujemo, datum ki ga ne smemo spregledati. V temle prispevku bi rad pojasnil, kako sam vidim earningse v kontekstu moje metodike.

Kot prvo, samih earningsov neposredno ne tradam. Nikoli ne kupim ali prodam delnice samo na osnovi earningsov. Zame je profit ali izguba fime podatek, ki mi je zanimiv samo toliko, kolikor vpliva na spremembo cene delnice. Dejansko v večini primerov sploh ne vem, kakšne so številke earningsov, ali so pozitivne ali negativne. Menim, da je to povsem nepomembno, kajti edino, kar resnično šteje je, kot rečeno, sprememba v ceni, ne glede na poslovne številke. Kljub temu pa je earnings date lahko, in pogosto tudi je, katalizator, ki lahko kratko ali dolgoročno povzroči spremembo karakterja delnice. To pa vsekakor je tisto, kar me zelo zanima. Naj kar na nekaj primerih pokažem, kako earningsi vplivajo na moje nakupe.


Delnica AMBR mi je postala zanimiva konec maja, ko je na malenkost povečan moment skočila iz rameroma lepe baze (1), verjetno ravno nekje v okolici prejšnjih earningsov. Nekaj dni pozneje sem jo kupil, ko sem opazil možen buy point (2). Potem je delnica razvila lep trend (3), ki je na koncu dočakal naslednji earnings release, ko je delnica eksplodirala za 20% (4).Trenutno še vedno držim pozicijo s stopom okoli 8$, upam pa, da se bo sedaj cena umirila, konsolidirala, ter potem morda v naslednji earnings cikel, ki bo enkrat konec leta, morda nadaljevala uptrend (5).


Drugi primer je QUAD, kjer je situacija zelo podobna. Majski earningsi so delnico pognali iz baze (1) in kupil sem ob prvi priložnosti (2). Potem je delnica razvila trend (3), ter močno skočila na nov earnings release (4). Tudi za to delnico upam, da bo preživela še en cikel earningsov, ter se do konca leta še podražila (5).


Kot nedavni primer zelo podobnega dogajanja bi dal delnico PMD, ki je, tako kot prej QUAD, na earningse skočila iz baze (1), nato pa sem jo ob prvi priložnosti kupil (2).

Vrnimo se malo k AMBR in QUAD. Kot smo videli, so traderji masovno skočili v delnici na zadnje earningse (4). To je drugi earnings release od začetka trenda. Moje analize so pokazale, da super winnerji svoje izjemne premike v večini primerov zaključijo v sklopu enega, dveh ali največ treh earnings ciklov. Izkazalo se je, da v povprečju super trendi trajajo nekje od treh do šestih mesecev, bolj izjemoma devetih. Preko tega obdobja skorajda nisem našel super winnerja. In ta obdobja povsem sovpadajo s trimesečnim earnings ciklom.

Torej, ali se na osnovi teh opažanj potem nakup AMBR ali QUAD v tej točki zdi smiseln? Zelo verjetno je, da bosta obe delnici zaključila svoja trenda bodisi že v tem earnings ciklu, sicer pa skoraj zagotovo v naslednjem. Na kakšen način se bosta trenda zaključila, ali s počasnim obratom trenda ali s climax runom, ni mogoče vedeti. Vendar, dejstvo je, da ko enkrat traderji masovno prepoznajo potencial v neki delnici, kar se vidi v močno povečanem momentu navzgor, je konec vse bližje in bližje. Earningsi, ki so nekaj mesecev nazaj povzročili začetek uptrenda, sedaj, nekaj mesecev kasneje, bolj kot ne služijo le še kot razlog, da tisti zadnji zamudniki pridejo v delnico in upajmo da ceno pomaknejo še nekoliko navzgor, preden pride do dokončnega obrata. Vsekakor pa v tej točki kot position trader ne bi niti razmišljal ne o AMBR, ne o QUAD. Kar se mene tiče, je za nakup teh dveh delnic že zdavnaj prepozno. Sedaj le še upam, da oba trenda res zdržita, ter da mogoče na naslednje earningse čez tri mesece obe delnici res doživita spektakularen climax top, ki ga bom nemudoma prodal, če pride do njega.

Torej, da na kratko zaključim - zame je earnings date pomemben predvsem zato, ker so ti dnevi lahko katalizator, ko se na delnici lahko zgodi nek preobrat, bodisi navzgor ali navzdol. Sama vsebina earningsov mi je zanimiva manj kot moderna zgodovina Tadžikistana. Zelo pozorno pa opazujem, kaj se zgodi s ceno delnice takoj po objavi earningsov, še posebej, če baza delnica že tako ustreza mojim parametrom.

Dejanski earningsi niso pomembni

V zvezi z earningsi bi rad pojasnil še nekaj stvari, kjer mislim, da večina traderjev dela veliko napako, in to ne po svoji krivdi. Namreč, logično človeško razmišljanje je, da če firma dela profit, da mora tudi cena delnice iti gor. Večina ljudi misli, da je najbolj varno in smiselno kupiti delnico, ki ima dobre earningse. Dejstvo je, da temu enostavno ni tako. Delnice se ne gibljejo navzgor zaradi dobrih earningsov. Kako to vem? Vem, ker sem analiziral na stotine grafov največjih winnerjev preteklih 20 let in videl, da veliki premiki v ceni delnice nimajo praktično nobene prave povezave s tem, kako dobro podjetje posluje.

Za primer, obe delnici, ki sem ju izpostavil, AMBR in QUAD sta na zadnje earningse, ko sta obe poskočili, dejansko poročali o izgubi. Da, tako je! Firmi sta prijavili izgubo, cena pa je v obeh primerih eksplodirala. Kako je to mogoče? Pom pojasnil svoj vidik tega paradoksa.

Investitorji iščejo nove priložnosti

Eno od najbolj pomembnih odkritij, ki sem jih imel v svojih analizah, je bilo, da so bili praktično vsi super winnerji (s tem mislim, delnice, ki naredijo 100% ali več v le nekaj tednih ali mesecih) delnice podjetij, za katere nisem še nikoli slišal. Drugo pomembno odkritje je bilo že omenjeno opažanje, da poslovanje firme nima veze z gibanjem cene delnice. Še en dokaz za to je recimo bull market na biotehnologiji 2015, ki je pregovorno industrija, kjer 90% firm dela izgubo. In na kakšni osnovi se potem te majhne, neznane delnice brez dobička sploh lahko podvojijo ali potrojijo??

Mislim, da je tu najprej potrebno razumeti, kaj je sploh super winner. Na primer, Apple je eno najbolj uspešnih podjetij zadnjega desetletja. Vendar, AAPL je tudi ogromna, draga delnica, ki se premika izjemno počasi. Če se AAPL premakne navzgor za 30% v enem letu, že rečejo, da je imel Apple odlično leto. Za nas, male traderje, pa 30% dobička na eni poziciji ne pomeni praktično nič.

Ne, velike, znane, počasne delnice se enostavno ne morejo premakniti navzgor za 100% v treh mesecih! Preveč ljudi jih gleda, preveč jih ima pozicijo, prevelika je kapitalizacija. To dejansko lahko naredijo samo majhne, neznane delnice, za katere ne ve praktično nihče. In menim, da je ravno to tisto, kar naredi super winnerja. Inteligentni vlagatelji, ki želijo hitro veliko zaslužiti, ves čas iščejo ravno to - povsem nove priložnosti na majhnih, neznanih delnicah, ki pa imajo potencial, da postanejo super winnerji.

Samo poslovanje firme pri tem niti ni tako pomembno. Kot sam opažam, earnings release v večini primerov deluje le kot "samo da so earningsi mimo" razlog, pa se vlagatelji takoj zapodijo v delnico. Kot je recimo primer AMBR in QUAD. Seveda, da ne bo pomote - če firma potem dejansko pozitivno preseneti s poslovanjem, je to lahko kvečjemu dodaten plus. Vendar, ni pa bistvo! Razumeti moramo, da nihče ne kupuje delnic podjetij zato, ker pač dobro poslujejo. Kupujemo jih zato, da bi z njimi zaslužili. Inteligentni vlagatelji vedo, da je potencial tam, kjer ga nihče ne pričakuje, zato kupujejo male, neznane delnice, praktično ne glede na to, kakšne rezultate le-te imajo. To je nekaj, kar se je na mojih grafih prikazovalo vedno znova in znova, in vsem, ki se še vedno sprašujejo, kako v svoj sistem vključiti earningse, svetujem, da enostavno naredijo objektivno analizo, kako, in če sploh, earningsi vplivajo na ceno delnice.

sreda, 3. avgust 2016

"Pri Goldman Sachsu pesimistični glede delniških gibanj"

Danes sem na portalu RTV Slo zasledil tale prispevek:

"Pri Goldman Sachsu pesimistični glede delniških gibanj"

Sledi moj komentar na članek.

Kot prvo, praktično vedno, ko je v neki novico omenjen Goldman Sachs s svojimi napovedmi glede gibanja trgov, mi gre kar malo na smeh. GS je največja investicijska banka na svetu, ki praktično ves dobiček ustvari iz svojih investicij, to je po domače povedano iz vlaganja v delnice. Dobiček na delnicah po nekaterih ocenah dela le kakih 10% vlagateljev. To pomeni, da je 90% vlagateljev večino časa na napačni strani trga. In eden izmed teh 10% je veliki GS, ki trguje z ogromnim kapitalom, kar pomeni, da mora imeti "še bolj prav", da iz tega kapitala na koncu dela profit. In tudi ga, iz leta v leto! Kako?

Malo logično pomislimo... Zakaj bi GS vsemu ostalemu svetu sporočal svoje namene na delniškem trgu? Kaj konkretno bi lahko on imel od tega, da recimo vsem pove "mi trenutno trg shortamo". Nedvomno taka izjava v javnosti za sabo potegne veliko število traderjev, ki bodo poskušali posnemati poteze GS. To so tisti, katerim rečemo "nepoučeni vlagatelji". Ti ne sprejemajo odločitev na podlagi svojih analiz, temveč na podlagi nekih tretjih mnenj. In takih traderjev je dejansko večina, kajti ravno ti nepoučeni vlagatelji so tisti, ki konstantno izgubljajo, torej sodijo med tistih 90%. In to torej pomeni, da se je GS znašel v isti skupini kot teh 90% nepoučenih vlagateljev, ki izgubljajo denar? In kako potem GS vsako leto, leto za letom, s svojimi investicijami dela dobiček? Tukaj nekaj enostavno ne štima, mar ne?

Seveda ne, kajti GS seveda ne more imeti popolnoma nič od tega, da drugim sporoča svoje ideje. Edino, kar bi lahko GS imel od tega je, da poskuša čim več ljudi spraviti na eno stran trga. Da poskuša ustvariti razmere, kjer je recimo res 90% vseh pozicij na trgu short. S tem bi ustvaril razmere, ki dovoljujejo, da 10% tistih, ki so na drugi strani, naredi dobiček na račun teh 90%.

Kakšna je logika za tem? Pomislimo še malo... Nepoučeni vlagatelji praviloma ne tradajo s stopi. Vsaj sam ne poznam nikogar, ki bi. Kdo sploh so nepoučeni vlagatelji? To so v največji meri skladi in vsi drugi borzni posredniki, ki kupujejo po pravilu "buy and hold". To so institucije, ki jim ljudje zaupajo svoj denar, ti pa ga potem brez neke velike pameti enostavno vložijo v neko košarico delnic ali ETFjev. Nepoučeni vlagatelji so tudi posamezniki, ki pač nekako vlagajo v delnice po enakem pravilu buy and hold, ampak teh je načeloma malo v primerjavi z vzajemnimi skladi.

Torej, denimo da se res 90% vsega kapitala na trgu prevesi na eno stran, pa naj bo ta short. Kaj se bo zgodilo? Nedvomno bo trg na kratko padel, za čas odpiranja teh pozicij pač. In denimo, da tu na trg potem pride močan investitor, ki je sposoben s svojimi nakupi indekse spet pognati navzgor, v new highs. Kaj se zgodi? Short pozicije so na veliko bolj trhlih temeljih kot long, kajti tu obstaja tako imenovan "margin call", ko smo v neki točki prisiljeni zapreti svoje short pozicije (odkupiti). Prvi bodo seveda tako zapirali manjši vlagatelji, ki hitro dosežejo margin call. Sčasoma, ko trg nadaljuje pot navzgor, pa to lahko postane verižna reakcija, ko se tista masa 90% kapitala začne prevešati v drugo smer. Eni so prisiljeni zapirati short pozicije, drugi le dojamejo, da smo v resnici v uptrendu. Tretji, tisti zadnji, pa so spet najbolj nepoučeni vlagatelji, ki se kot zadnji ponovno obračaju po toku novic. Kajti, ravno v tisti zadnji fazi uptrenda se običajno pojavi kakšna novica v stilu "trg bo šel še gor", ki noter povleče še zadnje nepoučene vlagatelje, ki pa dejansko predstavljajo največji delež vsega kapitala.

Torej, malo sem se razpisal samo zato, da izrazim svoje mnenje, da so take novice za inteligentnega vlagatelja povsem brez vrednosti. Ali mislimo, da nam Goldman Sachs pove svoje razmišljanje, ker nam hoče dobro? Verjemite mi, da ljudje v GS želijo dobro le svoji denarnici. In kar je dobro za njihovo denarnico, zagotovo ni za našo, ker v končni fazi lahko delajo profit samo na račun naših izgub.

ponedeljek, 1. avgust 2016

Rezultati julij 2016

Moji julijski tradi:


Najpametnejša stvar, ki sem jo naredil v zadnjem letu, je bila, da sem resno vpeljal sistem adaptivnega rizika. To sem naredil po dveh zaporednih velikih negativnih mesecih novembra in decembra 2015, ki sta lepo vidna na grafu glavnice:


Zadnjih nekaj mesecev portfelj lepo počasi upada po nekaj % na mesec, kar je tisto, kar sem želel od obdobij, kot je tole. Še vedno držim nekaj lepih pozicij, ki jih ta teden čakajo earningsi, zato upam, da bo konec avgusta slika vseeno nekoliko lepša. Dejstvo pa je, da si bom leto 2016 zapomnil kot izjemno težko. Zame so najtežja obdobja, ko se indeksi načeloma gibljejo gor, kar ustvari veliko število setupov, ki pa potem ne prikažejo pravega breakouta.

Razumeti moramo še eno stvar, ki tudi postaja vse bolj očitna - trajanje korekcij traderje psihično uniči bolj, kot pa njihova globina. Globoki, sunkoviti padci danes, ko se mislim da večina ljudi še dobro zaveda, kaj se je zgodilo leta 2008, niso več tisto, kar povzroča štalo na trgih. Traderji se ob vsakem najmanjšem padcu izjemno hitro postavijo v obrambno držo (sodeč po grafu VIX), kar prepreči kakršnokoli konkretno korekcijo. In zato nas že dve leti počasi uničuje trg, ki ves čas izgleda, kot da bo pravkar padel, takoj nato pa da bo šel v uptrend, končni rezultat vsega pa je na koncu nič. Ne vem, kako dolgo se tole še lahko vleče, predvidevam pa, da bi ameriške volitve morda lahko bile prelomne.