Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

 Brez dolgega uvoda... Post na temo obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI).

Zakonodaja

Zakonodaja je zbrana na tem linku:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/

Glavna stvar je zakon o obdavčitvi IFIjev "Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5400

Bolj po človeško pa so stvari opisane v brošuri "Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/Opis/Obdavcitev_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov.docx

V povezavi z IFIji pa je pomemben tudi "Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7888#

Oziroma 7. člen iz tega zakona, kjer so opredeljeni izvedeni finančni instrumenti (kaj je IFI in kaj ni). Meni osebno je zadeva zelo nejasno napisana, zato se raje ne bom ukvarjal z interpretacijo. Pojdimo raje na nekaj konkretnih vprašanj, kaj sodi pod IFI in kaj ne. 

Ali je Forex obdavčen po ZDDOIFI?

Veliko polemik je predvsem glede valutnega trgovanja (Forex), ali je to IFI, ali je obdavčeno ali ne. V poglavju 4 v Brošuri, točka b) piše takole:

b) Valutno trgovanje

Upoštevaje opredelitev izvedenih finančnih instrumentov v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1, se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Navedeno je potrebno upoštevati v primeru trgovanja preko Foreign Exchange Market (FOREX). Opozoriti je potrebno, da se dobiček iz poslov promptnega (spot) valutnega trgovanja, če ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.

Iz navedenega sledi, da se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.

Torej, v splošnem je, razen, če se to opravlja v okviru opravljanja "dejavnosti", valutno trgovanje neobdavčeno. V detajle glede tega, kaj in kdaj je dejavnost, se ne bi spuščal, ker tega področja ne poznam. Je pa v zvezi s tem FURS izdal brošuro na temo kriptovalut. Tole bom verjetno podrobneje obdelal v kakšnem ločenem postu, ampak ne bo škodilo, če so vsaj vsi linki zbrani na enem mestu. Torej...

Kaj pa kriptovalute?

Na tem linku je vse, kar je davčnih opisov trgovanja s kriptovalutami:

https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/

Najbolj pomemben je dokument "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.docx

Dokument je razmeroma dolg in meni osebno samo na pol jasen, zato ne bi rad navajal zaključkov. Ampak, tisto, kar je za večino tistih, ki zgolj trgujejo kriptovalute, je verjetno tole iz poglavja 2.2.2:

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so: 

1. večje število realiziranih naročil  v obdobju enega leta,

2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,

3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, 

4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu ,

5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,

6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti. 

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Na kratko, davčna si tukaj pušča precej svobode pri odločanju, kdo trguje ali rudari kriptovalue v okviru opravljanja dejavnosti in kdo ne. Mislim, da lahko precej varno rečeno, da pri nekem občasnem kupovanju in prodajanju (max nekaj tradov na mesec?) z nekimi normalnimi zneski (nekaj 100€, mogoče nekaj 1000€?) ne bomo kar tako ožigosani, da opravljamo dejavnost. Osebno pa sem mnenja, da je verjetno še najbolj relevanten faktor priliv na tekoči račun (če tradov sploh ne prijavimo) oziroma nadpovprečno veliki profiti iz trgovanja (če trade prijavimo). Mislim, da dokler FURSov sistem ne zazna enega ali/in drugega, ne bi smelo biti problemov.

Torej, trgovanje s kriptovalutami v nekih normalnih okvirih NI OBDAVČENO, razen...

Kaj pa CFDji na forex, kripto?

CFD (Contract For Difference) je izveden finančni instrument, kjer "stavimo" na razliko v ceni dejanskega instrumenta. Dejanski instrument je lahko praktično karkoli - neka delnica (npr. Amazon), cena zlata na trgu dragih kovin, ali pa cena nekega valutnega križa ali celo vrednost neke kriptovalute. Skratka, kar je pomembno je to, da je CFD instrument sam zase. V tem primeru trgujemo CFD in ne direktno instrumenta, na katerega je CFD vezan (spot forex ali kriptovaluta). In to pomeni, da se tradanje CFDjev katerekoli vrste obdavči po ZDDOIFI.

To je relevantno predvsem za veliko število ljudi, ki tradajo prek eToro. Kolikor sem sam videl, je večina (vsi??) kripto tradov na eToro dejansko CFDjev. In to pomeni, da so obdavčeni po ZDDOIFI.

Kaj so torej IFIji?

Na kratko - CFDji, opcije, futuresi in kar je še drugih posebnih izvedenk, ki jih sam niti ne poznam.

Obdavčitev IFIjev

Zdaj smo končno prišli do same obdavčitve IFIjev. Na srečo pa so tu zadeve precej bolj preproste. Pojdimo kar čez ZDDOIFI in poglejmo ključne točke:

Stopnja davka

Stopnja davka je opisana v 14. členu:

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 27,5%.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:

1.      petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 20%,

2.      desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 15%,

3.      15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 10%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40%.

Torej, če držimo IFI manj kot eno leto, je davek 40%. Če ga držimo vsaj eno leto, do pet let, je 27,5%. Po petih letih je 20% in potem pade na 15% in 10% na vsakih pet let. Za večino nas je verjetno manj kot eno leto držanja še najbolj realen scenarij, torej bomo plačali davek na dobiček 40%.

Davčna osnova

Izračun davčne osnove je opisan v 11. členu:

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.      seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.      pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Torej, gre preprosto za to, da je osnova za davek profit, ki smo ga naredili pri tradu, plus normirani stroški, oziroma olajšava, ki se računa za vsak trade posebej na sledeč način:

• 1% vrednosti nakupa in prodaje oziroma v primeru posla z vzvodom (leverage), je to 0.25% od nakupa in prodaje

Treba je razumeti še to, da z normiranimi stroški ne moremo "v minus" na sicer pozitivnem tradu. Največja vrednost normiranih stroškov je lahko zgolj v višini profita na tradu, torej da na koncu neto rezultat pozitivnega trada znaša najmanj 0 (nič profita, nič izgube). Z drugimi besedami - s sicer pozitivnimi tradi si ne moremo zmanjševati davčne osnove na račun normiranih stroškov. Prav tako se normirani stroški ne dodajajo na negativnih tradih ali tradih z rezultatom 0.

Kaj pa pravilo navidezne odsvojitve? 

O tem sem napisal podroben prispevek tukaj. Pravilo navidezne odsvojitve opisuje 5. odstavek 97. člena ZDoh-2. Izvedeni finančni instrumenti pa se NE OBDAVČUJEJO  PO ZDoh-2, temveč po tem namenskemu ZDDOIFI. In torej pravilo navidezne odsvojitve za IFIje ne velja.

Mislim, da sem napisal bolj ali manj vse, kar jaz vem na temo obdavčitve IFIjev. Če ima kdo še kakšno informacijo, ki ni zajeta v postu, prosim, naj jo objavi v komentar.

Pravilo navidezne odsvojitve

Januarja in februarja, ko smo prijavljali svoje davčne napovedi za kapitalske dobičke, se je pojavilo kar nekaj dilem glede pravila navidezne odsvojitve. V enem postu bi rad napisal, kar sam vem o tem, da mi ne bo potrebno ves čas znova pojasnjevati.

Torej, prva stvar - zakonodaja. Vsi relevantni dokumenti so zbrani na tem FURS pagu:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_kapitala

Pod tagom Zakonodaja je Zakon od dohodnini (ZDoh-2), v katerem je 97. člen, ki pojasnjuje, kako se izračuna davčna osnova, pravilo navidezne odsvojitve pa opisuje 5. odstavek tega člena, in se glasi takole:

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju:

1.     če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala ali

2.     če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.

Za večino od nas je relevantna le prva točka tega odstavka, iz katere neposredno seveda ni jasno popolnoma nič. Zato je med dokumenti pod tagom Podrobnejši opisi tudi pojasnilo eksplicitno za pravilo navidezne odsvojitve:

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_kapitala/Opis/Dobicek_iz_kapitala_-_pravilo_navidezne_odsvojitve_kapitala.docx

Preden se poglobimo v samo vsebino tega dokumenta, naj razjasnim, katerih trgovalnih instrumentov se pravilo navidezne odsvojitve sploh dotika. Formalno povedano, vseh kapitalskih dobičkov, ki so obdavčljivi po ZDoh-2. V praksi pa to pomeni delnice in ETFi, ki smo jih pridobili z nakupom, torej "long" tip posla. Izvedeni finančni instrumenti (IFI), kot so opcije, CFDji, posli na kratko na delnicah (short), forex in ostalo torej ne sodi v to kategorijo in na njih pravilo navidezne odsvojitve nima vpliva.

Kaj torej piše v podrobnejšem opisu pravila navidezne odsvojitve? Tole je nekaj najbolj pomembnih povedi iz dokumenta:

negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ter investicijskih kuponov, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove (dobička), če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.

 Navedeno pomeni, da mora biti vsaka odsvojitev kapitala povezana vsaj z eno pridobitvijo kapitala, ki ima starejši datum od datuma odsvojitve kapitala in vsaj še z eno pridobitvijo kapitala, ki je bila opravljena v obdobju 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala.

 V obdobje navidezne odsvojitve kapitala za kakršno koli odsvojitev z izgubo se torej všteva 61 dni: dan odsvojitve, 30 dni pred odsvojitvijo in 30 dni po odsvojitvi.

Ustavimo se za trenutek tukaj. Prvi odstavek govori o tem, da za trade, na katerih smo naredili izgubo, v določenih primerih te izgube ne moremo uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove. Na primer, to pomeni, če smo naredili dva trada s takim izkupičkom:

• Trade 1: +200$
• Trade 2: -300$

Skupen rezultat je izguba -100$. Vendar, če nam trade 2 pade pod navidezno odsvojitev, izgube -300$ ne moremo prišteti skupnemu rezultatu. In naša davčna osnova bo tako +200$, kljub temu, da smo neto naredili izgubo. Da, to ni šala, res je tako!

Drugi odstavek zgoraj podrobneje pojasni, kdaj je v igri navidezna odsvojitev. Potrebujemo torej eno odsvojitev, ter dve pridobitvi kapitala, pri čemer mora biti ena od njiju v obdobju +-30 dni od odsvojitve. Tole naj pojasnim kar s konkretnim primerom:

• 1.3.2021 - pridobitev 100 delnic
• 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
• 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic

Taka serija transakcij ustreza opisanim pogojem za navidezno odsvojitev:

1. Odsvojitev kapitala
2. Ena pridobitev s starejšim datumom
3. Še ena pridobitev v obdobju +-30 dni od odsvojitve

Na tem mestu naj lastnoročno dodam še eno pojasnilo, ki iz tega dokumenta ni razvidno. Namreč, kaj pomeni "s starejšim datumom"? Kaj, če bi imeli nekaj takega:

• 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
• 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
• 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic

Kot vidimo, imamo v tem primeru prvo pridobitev z istim datumom kot odsvojitev. No, izkaže se, da ta "s starejšim datumom" pač pomeni "prej". Tradi se gledajo zaporedno, tako kot so bili izvršeni, in tudi, če je bila pridobitev na isti dan kot odsvojitev, je bila "prej" in je torej ta pogoj za navidezno odsvojitev tudi v tem primeru seveda izpolnjen.

In to je formalno gledano tudi vse. Za izpostaviti je le še ena točka s pojasnilom:

            9.       Če zavezanec ves pridobljeni kapital odsvoji zgolj v eni odsvojitvi, torej je zaloga nič, se izguba v celoti             prizna (primera 14, 18 spodaj). Če pa ne odsvoji ves kapital, torej je zaloga večja od nič, se uporabi pravilo             navidezne odsvojitve.

Primer, ki pojasnjuje to točko:

• 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
• 20.6.2021 - pridobitev 200 delnic
• 10.7.2021 - odsvojitev 300 delnic

V tem primeru smo ves kapital odsvojili naenkrat, zato se izguba prizna.

V dokumentu potem sledi 23 primerov, od zelo preprostih do zelo kompleksnih. Ne bi zdaj rad razlagal vseh 23 posebej, zato si bom izbral enega srednje težavnosti in poskušal pojasniti, kje in zakaj pride do navidezne odsvojitve in kje in zakaj ne. Izbral sem si primer 3, ki izgleda takle:

O1 - zakaj se za 5 delnic prizna izguba, za 20 pa ne? Kot vidimo, imamo vključne naslednje trade:

• P1 - 12.12.2007: pridobitev 50
• O1 - 5.1.2008: odsvojitev 25
• P2 - 31.1.2008: pridobitev 20

Odsvojitev P2 je tista, ki naredi odsvojitev O1 "navidezno", ker je znotraj +-30 dni od O1. Tistih 20 delnic iz P2 gre med "navidezne" pri odsvojitvi O1. Za teh 20 delnic se torej izguba na O1 ne prizna, na preostalih 5 pa se.

Kaj pa odsvojitev O2? Tukaj pa so vključeni naslednji tradi:

• Vse pridobitve pred P3, katerih skupna zaloga je 45
• P3 - 7.7.2008: pridobitev 50
• O2 - 14.7.2008: odsvojitev 50

Pridobitev P3 za 50 delnic znotraj obdobja +-30 dni naredi O2 navidezno odsvojitev. Tukaj bi morda pričakovali, da se izguba ne bo priznala za 45 delnic iz zaloge, vendar obstaja še eno pravilo, ki je v dokumentu opisano takole:

11.       Če je po odsvojitvi kapitala stanje zaloge enako kot je bilo pred odsvojitvijo (in povezano s pridobitvijo nadomestnega kapitala) se izguba pri odsvojitvi kapitala ne prizna (primera 2, 3 spodaj).

Tole po domače povedano pomeni, da če se po paru pridobitev-odsvojitev stanje zaloge ne spremeni, in nam odsvojitev pade pod navidezno, potem se izguba ne prizna za celoten na tak način pridobljen kapital. Skratka, kot navideznih se upošteva vseh 50 delnic, kupljenih znotraj +-30 dni od odsvojitve O2.

Še ena stvar, ki jo je pri tem potrebno povedati, je pojasnilo te točke:

            10.       Splošno pravilo v bolj zapletenih primerih je, da se pravilo navidezne odsvojitve uporablja                               kronološko. Če ima zavezanec več odsvojitev istovrstnega kapitala, pri katerih je dosegel izgubo, se tako                glede     nepriznavanja izgub najprej upošteva prva odsvojitev. Ta kapital se poračuna z najprej                                pridobljenim kapitalom v obdobju za ugotavljanje navidezne odsvojitve, dokler se tako ne poračuna ves                kapital         ali dokler ni več pridobitev, ki bi se poračunale z odsvojitvami. (primer 17 spodaj)

Spet, po domače povedano to pomeni, da nam ena pridobitev za določeno število delnic lahko naredi le za enako število delnic navideznih odsvojitev. Primer:

• P1: 1.1.2021 - pridobitev 100
• O1: 1.3.2021 - odsvojitev 100 (70 - Da, 30 - Ne)
• P2: 15.3.2021 - pridobitev 30
• O2: 20.3.2021 - odsvojitev 30 (30 - Da)

Kot že vemo, se nam pri O1 za 30 delnic ne upošteva izguba zaradi pridobitve P2. Kaj pa odsvojitev O2? Ker je bila pridobitev P2 za 30 delnic že v celoti upoštevana v navidezno maso, drugega pridobljenega kapitala v obdobju +-30 dni od O2 pa ni, se nam tako izguba na O2 v celoti upošteva.

Skratka, zadeve lahko postanejo tudi precej kompleksne in v bistvu je pri veliki množici tradov kar težko izračunati, kakšna je res davčna osnova. V ta namen si lahko pomagamo kar s kalkulatorjem na eDavkih. Odpremo lahko kakšen star že vložen dokument in se igramo na njem:

Tu potem lahko vnašamo trade in delamo informativne izračune.

Do tu vse lepo in prav. Pri testiranju raznih kombinacij pa sem opazil, da informativni izračun enostavno ne deluje tako, kot je opisano v omenjem pojasnilu za navidezno odsvojitev. Na primer, točka 9 in pripadajoča primera 14 in 18 sta zelo jasna glede tega, da se vsa izguba prizna, če se ves kapital odsvoji v eni sami transakciji. Če pa vnesem eno tako serijo v eDavke in naredim izračun:

Sistem ne naračuna nobene priznane izgube za tak trade:

Podobno je še za nekaj primerov, povsem prepisanih iz pojasnila. Žal mi še do danes ni jasno, ali je to zgolj napaka v informativnem izračunu ali se tak izračun potem tudi direktno upošteva pri izračunu dohodnine. Neka vprašanj o tem sem že pošiljal na FURS, vendar nisem dobil nobenega odgovora. Če bom izvedel karkoli, bom seveda objavil.