četrtek, 03. oktober 2019

Prehod v downtrend

Včeraj je imel indeks S&P 500 breakdown pod zadnjo linijo, kjer sem nekako še smatral, da je v uptrendu. Ta linija je tudi lepo sovpadala z MA50 in po takem padcu lahko rečem, da smo spet v korekciji.


Roko na srce, od tega uptrenda pravzaprav nikoli ni bilo nič. Včasih glavni indeksi zelo dobro ponazarjajo stanje večine delnic, včasih pa povsem maskirajo resničnost. Na primer, dogajanje v zadnjem mesecu precej bolj realno kaže ETF FFTY, ki sledi listi IBD 50, v kateri je 50 vodilnih growth leaderjev po izboru Investor's Business Daily.


Lepo je videti, da je ta graf dejansko že v zelo globoki korekciji. In v začetku septembra, ko je SPX poskušal napadati all time highs, je FFTY dejansko delal lower low.

Takšne diskrepance med tako pomembnimi indeksi praviloma ne pomenijo nič dobrega. Stara modrost pravi, da so najboljši trendi tisti, kjer ni treba ugibati, kateri indeks kaže pravo sliko. Ker vsi kažejo enako.

Zdaj se je moj fokus spremenil. Če sem zadnji mesec poskušal predvsem locirati pravi čas za nakup kakšne delnice, bo do nadaljnjega osnovno vprašanje KDAJ SPLOH začeti kupovati karkoli. Izkušnje me učije, da je lahko izjemno drago poskušati locirati bottom v padajočem marketu. Problem je seveda v tem, da so setupi prisotni praktično v vsakem trgu, dobrem ali slabem. Ampak performance teh setupov po breakoutu pa je močno odvisen od tega, v kakšnem trgu smo. Navsezadnje nikakor ne moremo vedeti, ali bo trg padel še kakšen odstotek ali dva in potem začel nov uptrend, ali pa se bo vse skupaj razvilo v leto in pol trajajoč bear market.

četrtek, 19. september 2019

Zaključek 5. cikla

V torek sem s failed tradom na IOTS zaključil peto serijo 20 tradov letos. Ko sem že pri IOTS, tale delnica je lep primer, kaj se lahko zgodi, če po failed breakoutu predolgo čakamo, upajoč, da se bo cena obrnila v našo smer:


Torej, 5. cikel je odstopal od vseh ostalih v več pogledih. Prvič, zanj sem porabil skoraj tri mesece (prvi trade je bil GNE 25. junija, zadnji pa omenjeni IOTS 17. septembra). To je približno dvakrat več od prejšnjega povprečja.

Drugič, performančno gledano je bil to najslabši cikel od vseh. Tole so skupni rezultati v primerjavi s prejšnjim povprečjem:


V oči takoj zbode win rate 10%. Dva profitabilna trada od dvajsetih! Ostale številke so v mejah normale, pač zelo negativen cikel (čeprav suma sumarum ne najslabši, kot bom pokazal spodaj) za tako slab win rate. Seveda tako ne gre in sam pri sebi moram razmisliti o razlogih za to in možnih izboljšavah. O tem mogoče več v kakšnem ločenem postu, tu bi rad le predstavil rezultate.

Zdaj se počasi že začne risati tudi graf ciklov po 20 tradov. Recimo, takole se je gibal moj win rate:


In takole neto profit/loss v R:


Zanimivo je recimo to, da sem imel v prvem ciklu dvakrat višji win rate, kot v četrtem, pa vseeno naredil manj. In enako se je zgodilo v primerjavi med najslabšima cikloma 2 in 5. Z dvakrat slabšim win rateom sem naredil manj izgube. To vse skupaj pomeni, da počasi očitno napredujem v razmerju reward/risk, z vsakim pozitivnim tradom naredim več, ter z vsakim negativnim izgubim manj. Seveda, samo to očitno ne bo dovolj. V prihodnosti bom moral nujno dvigniti še win rate, sicer mi boljši reward/risk ne bo nič pomagal.

Takole izgleda moj equity chart v R za letos:


Očitno je, da sem v dolgem in globokem drawdownu, iz katerega se bom moral nekako izvleči. Ne ljubi se mi iskati reference na post, v katerem sem govoril, da bo zagotovo sledilo še kakšno presenečenje, vendar to je to. Tako dolg drawdown vsekakor je presenečenje in tudi na nek način reality check.

Zanimiv je tudi pogled na drawdown chart, prav tako v R. Počasi se približujem maksimalnemu drawdownu -16R, še dva 1R lossa rabim. Seveda je moj cilj, da do tja ne pridem. Me pa vseeno veseli, da je že iz samega grafa precej jasno razvidno, da sem za skoraj identičen drawdown potreboval bistveno več časa, kar je verjetno lahko znak, da sem znal pritisniti na zavoro, ko je bilo to potrebno.


Torej, žalostno je, da moram tri mesece preživeti v negativnem, brez recoveryja na vidiku. Vendar tako pač je, to je realnost tradanja. Vsaj za moj sistem, moj timeframe. Letos sem zagotovo naredil kar nekaj korakov v pravo smer, mi pa postaja jasno, da imam še kar nekaj lukenj, ki jih bo treba zakrpati.


ponedeljek, 26. avgust 2019

Neugodne razmere

Od mojega zadnjega posta se je spet obrnil mesec in pol. Razlog za to leži je verjetno sam po sebi razviden na grafu inedksa S&P 500:


Od nekje sredi julija, ko je iz mojih tradov (iz indeksov malo manj) postalo očitno, da nekaj ni v redu, pa do danes, sem dejansko naredil samo 10 tradov. Od tega v drugi polovici avgusta le enega. Procent uspešnosti je bil seveda zelo slab in vse skupaj je moj R equity curve na koncu pripeljalo v tako stanje:


Datumski skali nista poravnani, zato je podobnost z S&P zgolj naključna. Dejstvo pa je, da sem v drawdownu že od natanko 19. junija naprej. Več kot dva meseca torej.

Lahko rečem, da je trg zdaj res dokončno izgubil upside moment. Imeli smo neverjetno polovico leta, ki je bila zelo dobra za učenje bullish setupov. Po prehodu v drugo polovico pa precej bolj kot na buy setupih delam na risk managementu, o čemer sem že veliko pisal in se je izkazalo zlata vredno, ter na market timingu. Moj načrt za naslednje dni/tedne je sledeč:

  1. Trenutno smo sredi zelo slabega obdobja za kupovanje bullish setupov in tradanje v takem okolju nima nobenega smisla. Moj prvi cilj je zato biti preudaren in potrpežljiv, ter držati portfelj v 100% cash, dokler na osnovi objektivnih znakov ne ocenim, da je mogoče čas za kakšen nov trade.
  2. Definirati znake, na osnovi katerih bom poskusil določiti pravi čas za začetek kupovanja. Prav v veliko detajlov se zdajle ne bom spuščal, ker je vse še v fazi testiranja, menim pa, da je najboljša kombinacija analize indeksov, ter opazovanja simuliranih in dejanskih tradov.
  3. Poskušati le na najboljših delnicah, ki jih najdem v trenutku za nakup.
  4. Strogo se držati risk managementa za primer, če zgrešim timing (kar se lahko zgodi tudi večkrat zapored).
Vse trade še vedno izvajam na minimalnem riziku, ki znaša 0.1% moje glavnice. Pričakoval sem, da bom do konca leta rizik uspel postopoma spraviti recimo vsaj na 0.3%, vendar mi je zdaj že jasno, da se to ne bo zgodilo. Očitno je, da smo sedaj v povsem drugačnem okolju, kot prvo polovico leta. Na nek način je to zame in za moj trenuten sistem novo okolje, kjer se bodo nedvomno dogajala tudi nova presenečenja. In mislim, da bi bilo povečevanje rizika neumnost, ki bi me lahko stala veliko denarja. Bolj preudarno se mi zdi še naprej zadržati minimalen rizik, čeprav mi ta dolarsko gledano prinaša izgubo, in preigrati to težko obdobje bolj s ciljem učenja, kot pa zaslužka. 

Okvirno bi rad preživel vsaj en izrazit bearish cikel (kjer smo nedvomno sedaj) in vsaj še en nekoliko bolj bullish cikel. S ciljem, da v realnem času pretradam in preanaliziram spremembe, ki vodijo iz enega cikla v drugega. Pričakujem, da bi se v normalih cikličnih okoliščinah to moralo izteči nekje do konca leta. Če se bom takrat počutil pripravljenega, oziroma, če bo moj R equity curve povedal, da sem pripravljen, bo potem cilj za naslednje leto počasi povečevati rizik in se navajati na večjo volatilnost accounta. Dolgoročno je moj cilj rizik spraviti nekje na 0.5%/glavnice, kjer mislim, da bo iz povsem praktičnih razlogov (position size per trade) moja meja. Če bo šlo vse po planu, bo to verjetno glavni cilj za 2020-2021.