ponedeljek, 30. januar 2017

Pregled pozicij

Kljub razmeroma močnim indeksom (z izjemo Russell 2000, ki je zame še najbolj relevanten), je trg delnic, kot sam vidim, v statusu quo. Pojavljajo se posamezni redki setupi, uspešnost breakoutov pa je po moji oceni nekako eden od štirih. Še vedno je glavna težava nadaljevanje oziroma follow through. Premik iz setupa za 10% za position traderje enostavno ni dovolj, če delnica potem tudi takoj pade za 10%. Moje pozicije v tem trenutku so naslednje.

CNXC

Earningsi so daned after market, cena pa je naredila zelo bullish looking gap-pennant potem, ko je skočila ven iz descending triangle baze. Če bi gledal samo graf, bi rekel, da bo šla cena od tu samo še navzgor, vendar earningsi lahko vse spremenijo v trenutku.


FELP

Earningsi so naslednji teden. Delnica še vedno gradi zelo dolgo bazo, ki izgleda tipa "base on base". Če bi ostala nekje tu do earningsov, bi imelkar nekaj zaloge za morebiten gap dol.


GEN

Earningsi konec tega tedna. Zelo dobro bi bilo, če bi cena do takrat še malo odskočila, kajti zelo si ne želim držati tako poceni delnice v earningse s stopom 5% nižje.


HEOP

Earningsi danes after market. Medtem, ko celotni bančni sektor počiva, ta delnica neutrudno leze gor. Kot vedno, slabi earningsi lahko takoj razbijejo uptrend, vendar stop sem dvignil dovolj, da sem na dokaj varni strani.


INSW

Delnico sem kupil dva tedna nazaj in zdaj dela že drugi tanek flag, iz katerega bi skorajda morala breakniti navzgor. Stop zaenkrat držim pod low prvega pullbacka po nakupu in sem v waiting mode.


 MFS

Ne vem, kaj pomeni tisti globok hammer od prejšnjega petka. Vsekakor to ne more biti dober znak. Stop sem dvignil pod prvi pullback in zdaj enostavno čakam.


RNWK

Kupil prejšnji četrtek. Ni kaj dosti za reči, delnica rabi follow through, da lahko dvignem stop vsaj na mali plus in jo potem pustim, da se razvije, kakor se želi.


sreda, 18. januar 2017

Vnos tradov v eDavke preko XML

Kdor je kdaj poskušal svoje trade ročno vnašati v eDavke ve, kako zamuden in napakam podvržen proces je lahko to (ob večjem številu tradov). Šele pred kratkim sem opazil, da DURS omogoča vnos tradov prek datoteke XML. Zadnji mesec sem zato precej časa posvetil temu, da bi čimprej napisal program, ki bi mi naredil pretvorbo med Excel filom, v katerem beležim trade, v XML, ki ga lahko uvozim v eDavke.  Prek nove strani Orodja, na kateri so zbrani linki na orodja, ki jih uporabljam pri tradanju, je dostopen ZIP file makexml.zip, kjer so vse potrebne datoteke s kratkimi navodili za uporabo.

Zaradi pomanjkanja časa sem program napisal precej na hitro. Nisem delal avtomatiziranega parserja datoteke s shemo za Doh_KDVP format, temveč sem na roko skopiral podatke iz tega fila, ki so potrebni za uspešen uvoz XMLa. Če bo v prihodnosti prišlo do spremembe sheme, bom tako moral "base.xml" file sestaviti na novo.

Za take zadeve je zelo težko napisati kratka in jasna navodila, kajti stvar v osnovi ni tako preprosta, potrebna je točno določena struktura Excela, ki ga je potrebno pretvoriti v CSV, potem ročno nekaj spremeniti, uporabiti tečajnico in pravilno pognati program... Zato vsem, ki bi dejansko želeli uporabljati program, enostavno predlagam, da me v primeru kakršnihkoli težav kontaktirajo in bom pomagal pri postopku. Program sem precej pretestiral in tudi uspešno vložil v eDavke XML s svojimi tradi, vendar lahko, da obstaja kakšna kombinacija tradov, kjer se XML ne bo pravilno zgeneriral. V tem primeru prosim, da mi to sporočite in bom popravil program.

torek, 10. januar 2017

Kaj sem se naučil iz statistike

Sliši se neumno, ampak sam sem mnenja, da je dejansko najslabše, če na trg "uletimo" ravno v obdobju, ko se naša metoda ravno idealno pokrije z razmerami na trgu, in potem na hitro naredimo nek dobiček, mislimo, da smo genialni in da je "making money" z delnicami najlažja stvar na svetu. Vse bolj spoznavam, da ima trg letne čase, in da pomlad (naše metode) traja le nek kratek del celotnega leta. Samo vprašanje časa je, kdaj se razmere toliko spremenijo, da se bo naša genialna metodika spremenila v polomijo. 

Največja prednost tega, da nam tradanje ne gre od rok, je v tem, da smo na ta način prisiljeni razmisliti o tem, kaj počnemo, z namenom izboljšati svoje tradanje. Leto 2013 je bilo leto, ko je bila ena sama pomlad. Takrat sem veliko število delnic z lepimi trendi izkoristil za študij trendov, in se priključil šele proti koncu leta, ko je bilo vse že bolj ali manj mimo. Nekaj lepih pozicij sem prinesel v leto 2014, kar je na koncu naredilo plus za to leto. Od takrat naprej pa bolj ali manj suša, oziroma, če nadaljujem s prispodobo letnih časov - menjavanje zime in jeseni.

Konec vsakega leta sem se resno lotil analiz svojih tradov in iskal sive luknje, kjer izgubljam denar. In vsako leto je pokazalo povsem druge luknje. 2014 najbolj očitne, 2015 nekoliko manj očitne, zadnja analiza mojega prvega neto negativnega leta 2016 pa detajle, ki jih verjetno nikoli ne bi prepoznal, če ne bi imel tako slabega letnega rezultata.

Naj s statistiko zadnjih treh let pokažem, kaj mislim:


Poglejmo najprej leto 2014. Takrat sem izračunal razmerje winnerjev in looserjev (vrstici 3 in 4)  Videl sem, da imam zelo nizek odstotek winnerjev (17%), zato sem precej pozornosti posvetil temu, kako ta odstotek izboljšati (kar mi ni uspelo še do danes), kajti to sem videl kot ključno slabost svoje metode. Sicer mi je bilo že takrat konceptualno jasno, da se na visok odstotek dobitnih tradov ne morem zanašati. Spominjam se, da se mi je v glavo močno vtisnila neka izjava Marka Minervinija, nekako takole: "I'm very sceptical about all methods that rely on high percentage of winning trades." To izjavo sem vzel resno, zato sem se osredotočil na drugo možno rešitev, to je razmerje med winnerji in looserji, kar je razvidno iz vrstic 5 in 6, oziroma 14 in 15. Kot lahko vidimo, sem imel povprečnega looserja leta 2014 -4.9%, naslednje leto pa le -1.9%. Kljub očitno manjšemu povprečnemu winnerju (leta 2014 30.5%, leta 2015 pa le 13.3%), ter praktično enakemu odstotku winnerjev, sem tako z močno zmanjšanim rizikom vseeno povečal win/loss ratio (iz 6.0 na 6.5). Ta sprememba mi je dejansko rešila leto 2015, ki bi bilo ob starem riziku veliko, veliko slabše, in v meni zacementirala dejstvo, da moram rizik držati na absolutnem še sprejemljivem minimumu, kajti samo na tak način lahko res nadzorujem izgube.

Leto 2015 je torej zgolj potrdilo pravilnost te odločitve. Sama statistika mi ni osvetlila drugih možnih optimizacij, sem pa po pregledu svojih tradov našel cel kup problemov v svoji metodiki izbire in prodaje delnic, kar me je pripravilo do tega, da sem začel pisati pdf o moji metodi, v katerem sem poskušal zajeti vse do zadnjega detajla. Trenutno sem pri verziji 8, zadnje popravke pa sem dodal decembra lani.

Leto 2016 je končno prineslo tisto, kar se je moralo zgoditi - izgubno leto. In to ne za procent ali dva, ampak za konkretnih -16.6% neto oziroma -8.3% bruto. Kaj pomeni neto in bruto? Do praktično danes se s plačanimi provizijami nisem kaj dosti ukvarjal. Provizije pri tradih sem vzel kot "fakt", s katerim se nima smisla preveč ukvarjati, ker se jim itak ne morem izogniti. Letos pa sem prvič poračunal, kakšen delež izgub mi sploh predstavljaljo provizije. Izkazalo se je, da je gibljejo nekje med 7% in 9% celotne izgube (vrstica 11). Seveda so izgube zaradi provizij čista linearna funkcija števila tradov, na kar bistveno res ne morem vplivati. Vendar, dobro je vedeti, da mi 100 tradov letno nanese okoli 5% izgube na moji trenutni glavnici, 200 tradov pa okoli dvakrat več, kar sploh ni več tako zanemarljivo.

Druga, po mojem mnenju ključna ugotovitev letošnje analize pa je, da bi tako leta 2015, še posebej pa 2014 lahko sproduciral precej boljši končni rezultat, če bi izgube iz tradanja omejil vsaj na raven leta 2016. To je razvidno iz vrstic 9 in 10. Leta 2014 sem iz tradanja naredil 73.7% dobička na glavnico. Problem pa je, ker sem iz failed tradov pridelal kar -58.3% izgube. Hipotetično, če bi izgube leta 2014 omejil na raven iz leta 2016, bi konec leta imel okoli 45% čistega neto profita. Vsekakor nekaj, nad čimer bi se bilo dobro zamisliti.

Seveda, tu se moramo jasno zavedati, da manj tradov slej ko prej pomeni tudi to, da izpustimo kakšnega winnerja. Da si s tem torej neizogibno zmanjšamo tudi dobiček iz tradov. Da bi se čim bolj izognil temu problemu, sem zato letos razvil preprost sistem za ocenjevanje kvalitete delnic. S tem bom poskušal priti v delnice, ki imajo po moji presoji najboljši potencial za razvoj trenda. Ampak, v vsakem primeru je najbolj pomembna ugotovitev letošnje analize ta, da moram nujno sproti voditi evidenco izgub iz tradanja in se temu primerno sproti prilagajati. Če bi še naslednjih 5 let vsako leto delal izgube v rangu 30-50%, mislim, da dolgoročno ne bi imel nikakršnih možnosti za uspeh. Z enim dobrim letom bi si kvečjemu pokril izgube za nekaj let nazaj.

Mislim, da so take statistične analize nekaj, kar mora vsaj enkrat na leto narediti vsak trader, ne glede na to, kako dolgo že trada. Tudi, če nam gre dobro, in delamo profit že več let zapored, sem 100% prepričan, da lahko z nekaj preprostimi izračuni odpravimo najbolj očitne napake in si izboljšamo letne rezultate za nekaj deset procentov.

torek, 03. januar 2017

Statistika za 2016 in cilji za 2017

Vsako leto naredim statistiko svojih tradov in poskušam iz nje izvleči kakršnekoli informacije, kako izboljšati svojo metodiko. Lani sem kot osnovni problem zapisal tale stavek:

"Kako zmanjšati število izgubnih tradov, pa hkrati ne pokvariti statistike winnerjev?"

Leto 2016 je močno potrdilo, da je ta sicer nelogičen problem tudi resnično največja dilema, ki jo bom moral nekako rešiti. Takale je statistika mojih tradov za lansko leto v primerjavi z 2015 in 2014:


Tokrat ne bom dolgovezil s statističnimi izračuni, temveč samo izpostavil bistveno.

Lani sem imel le 14% dobitnih tradov! Povprečje treh let pa je okoli 16%, torej ne bistveno boljše.

Povprečen winner mi je v procentualnem smislu nekoliko upadel (iz 13.3 na 11.4), v dolarskem pa za faktor 2.5 (iz 434 na 184). Razlog za to je nedvomno odločitev o zmanjšanju rizika, kar se je izkazalo kot pravilna odločitev glede na izjemno slabo leto, kar se tiče trendov. Povprečna dolarska izguba je bila tako manjša, četudi je bila procentualna nekoliko višja.

Letna izguba je bila na koncu okoli 8% iz golega tradanja ter okoli 19% z upoštevanjem provizij (dejansko je bila verjetno nekoliko manjša, ker sem pri vseh tradih vračunal najvišjo provizijo). Torej, kot se je pokazalo že lani, mi samo provizije letno naredijo okoli 10% izgube, kar se letos ni spremenilo.

Lani sem naredil še en zaključek: "Mislim, da bom moral za letos ciljati, da ne naredim več kot kakšnih 100-150 tradov". Leta 2016 sem naredil skoraj identično število tradov kot 2015 (208 proti 209), torej se tega navodila spet nisem držal. In tudi letos mislim, da bo morala biti ključna naloga res zmanjšati število tradov, kajti še vedno mi ob tako slabi statistiki uspešnosti to veliko število izgub naredi enostavno preveč minusa.

Proti koncu leta 2016, ko sem videl, kakšen bo končen rezultat, sem kljub temu, da sem videl, da breakouti ne delujejo, še vedno kupoval bolj ali manj brez zavore, da bi videl, kaj bo to na koncu naredilo. Recimo, samo decembra sem naredil 28 tradov, od tega 25 izgubnih. Mislim, da imam zdaj res dovolj podatkov, da lahko zaključim, da odpiranje pozicij brez nekega nadzora nad skupnim rizikom, ni prava stvar. Nekako je potrebno imeti nadzor nad kopičenjem izgubnih tradov.

Mislim tudi, da ni smiselno samo zmanjševati rizika v nedogled, kajti (pre)majhen position size v končni fazi ne bo dal dobrih rezultatov. Poleg tega se tudi v tem primeru še vedno nabirajo provizije, ki tudi predstavljajo kar velik delež skupne izgube (okoli 30%).

Mislim, da je bolj smiselno enostavno rezati število tradov za kakšnih 20-30%, da pridem na tistih 150 predvidoma optimalnih tradov, od katerih upam se jih bo vsaj nekaj razvilo v winnerje. Temu v namen sem proti koncu lanskega leta veliko časa posvetil razvoju sistema za ocenjevanje delnic, ki sem ga popisal v moji metodi.

Za leto 2017 si bom postavil povsem konkretne cilje:
  1. Delež winnerjev bi rad imel vsaj 20% (leta 2016 14%).
  2. Rad bi imel manj kot 100 izgubnih tradov (leta 2016 179). 
  3. Rad bi, da skupna izguba od looserjev ne bo večja od 15% glavnice (leta 2016 23%).
Ker ne morem vplivati na winnerje, bom vse to poskušal korigirati predvsem s številom looserjev in velikostjo rizika. Zato bom skozi vse leto vodil tekočo statistiko števila izgubnih tradov, skupne izgube in razmerja winners/loosers ter sproti prilagajal število odpiranja novih pozicij glede na to, kje trenutno stojim med letom.

Poleg tega bom naslednje leto poskušal omejiti število pozicij na nizkocenovnih low float delnicah. Letos sem imel kar nekoliko preveč izgub ranga 5% in več, ki so bile posledica velikega bid/ask spreada. V poceni low float delnice bom vstopal samo v primeru res visoke ocene (nad 4.5, glej metodo ocenjevanja).

To je to. Cilji so konkretni, merljivi, realni in imajo osnovo v resničnih tradih, kar pomeni, da morajo imeti pozitiven vpliv, če jih bom uspel uresničiti. Edina večja nevarnost je, da bom zaradi spuščanja tradov zamudil več winnerjev. Tega tveganja se zavedam in sem ga pripravljem, oziroma celo primoran sprejeti, kajti zavarovanje glavnice enostavno mora biti primaren cilj, četudi za ceno kakšnega zamujenega winnerja.