Moja metoda - prodaja 1: prvi stop loss

Počasi prehajamo v tisti del metodike, ki je po mojem opažanju ključen in ga je hkrati najtežje pametno definirati. To je prodajanje delnic. Težava prodajanja je v tem, da se, v nasprotju s kupovanjem, ko imamo na voljo celotno zgodovino grafa, tu ukvarjamo z nedoločeno prihodnostjo. Nikakor ne moremo vedeti, kaj se bo s ceno naše delnice zgodilo čez teden, dva ali tri. Če prodamo prehitro, lahko zamudimo velik del potencialnih dobičkov. Če prodamo prepozno, lahko vrnemo velik del dobička, ki ga že imamo. V osnovi želim pri prodaji optimizirati naslednje parametre:

1. Spodletel trade želim prodati s čim manjšo izgubo.
2. Čimprej želim zakleniti vsaj nekaj dobička na delnici.
3. Trend želim trailati čim višje in čim dlje.
4. Prodati želim optimalno v najvišji možni točki, preden se cena začne obračati.

V tem postu se bom osredotočil na prvo točko, ki je od vseh najbolj pomembna in na srečo tudi daleč najbolj enostavna, to je postavljanje prvega stop lossa na poziciji, ki smo jo ravnokar odprli.

Na blogu sem veliko pisal o pomembnosti zagotavljanja čim manjših izgub. Moja zgodovina pri tem je taka, da sem na začetku upošteval O'Nealovo pravilo 5-8%. To pomeni, da stop postavimo nekje med 5% in 8% pod nakupno točko. Brez da predolgo razlagam: ugotovil sem, da je tako širok stop za moj način tradanja neučinkovit. Širina osnovnega stopa je močno odvisna od naše velikosti pozicije in tveganja, ki smo ga pripravljeni sprejeti, o čemer sem govoril prejšnjič. Zaključil sem, da je optimalna širina stopa pri mojih parametrih okoli 2%. Naredil sem analize ptevilnih grafov in ugotovil, da ni popolnoma nobene potrebe, da delnicam puščam več kot le nekaj odstotkov prostora, kajti:

• Kupujem visoko-momentne delnice. Če cena pade 2% pod točko nakupa, v večini primerov pade tudi pod točko 5%. In nobenega smisla nima, da čakam na to.
• Moje buy točke so tako natančno definirane, da v veliki večini primerov, če delnica pade pod nivo breakouta, to nedvoumno pomeni failed breakout, kjer držanje pozicije nima več smisla.

Držanje stopov na 5% in več je imelo kot posledico samo nabiranje celega kupa pozicij, ki so ena za drugo spodletavale in ustvarile ogromne izgube. Torej, ugotovitev je bila jasna - nima smisla imeti stop večji od 2% ali največ 3%.

Tak izjemno tesen stop mi je tudi omogočal izjemno nizko tveganje (tudi do 0.15%, kot sem povedal prejšnjič) ob dobri velikosti pozicije (med 10% in 15% kapitala). Nizko tveganje je nekaj, kar mi je osebno zelo blizu, torej se je vse lepo izšlo. Zavedam se, da bom marsikatero pozicijo tudi prehitro izgubil, vendar sem to pripravljen sprejeti na račun majhnega tveganja, ki mi ga tak način postavljanja stopov omogoča.

Stop določim tako, da si najprej izberem neko smiselno točko na grafu, kamor želim postaviti svoj stop. Nato iz te točke in fiksnih parametrov (risk, buy point) izračunam velikost pozicije. Če je ta med 10% in 15% glavnice, grem v trade s tem stopom. Če je pozicija večja od 15%, zmanjšam svoje tveganje toliko, da padem na 15%. Če je pozicija manjša od 10%, potem dvignem stop, dokler ne dosežem te velikosti pozicije. Torej, pravili sta:

1. Nikoli ne povečujem tveganja. Kvečjemu ga zmanjšam, da pridem na velikost pozicije 15%.
2. Če je pozicija manjša od 10%, dvigujem stop in ne tveganja. S tem izgubljam smiselnost stopa, vendar ne povečujem tveganja.

Izračun velikosti pozicije gre po taki enačbi:

Position($) = Risk($)*Entry($)/(Entry($) - Stop/$))

Primer:

• Risk = $50
• Entry = $10
• Kakšen mora biti stop, da bo velikost pozicije med $2000 in $3000? 

Izpeljave tu ne bom delal, enačbo samo malo obrnemo okoli in dobimo naslednji dve vrednosti: $9.75 (position $2000) in $9.83 (position $3000). Če želimo večjo pozicijo, bomo torej morali imeti stop bližje in s tem več možnosti, da nas preuranjeno vrže ven.

Število delnic, ki jih moramo kupiti, pa enostavno izračunamo takole:

Shares =  Risk($)/(Entry($) - Stop($))

Smiseln stop

Še nekaj besed o tem, kje se nahaja smiseln stop. To je povsem odvisno od setupa, ki ga kupujemo. Pravila, ki jih imam, so taka:

1. Če je možno, postavim stop pod najnižjo točko v flagu. Zaradi tesnosti stopov, ki jih imam, to v večini primerov ni mogoče.
2. Naslednja smiselna točka za stop je pod low zadnjega dneva v flagu.
3. V naslednjem koraku grem na intraday bazo in poskušam postaviti stop pod nek smiseln intraday support.
4. Če tudi na intraday grafu ne najdem dobrega stopa, ga enostavno postavim 2-3% pod buy točko.

Skozi prakso opažam, da vsa ta pravila "postavljanja stopa pod support" bolj kot ne služijo le temu, da se sam bolje počutim. Kajti delnice, ki postanejo resnični winnerji, najpogosteje breaknejo iz flaga, in se ne ozrejo več nazaj. Fake breakouti, ki temeljijo na le kratkotočnem momentu pa slej ko prej padejo pod vsak support. Zato je dejansko bistveno samo to, da res kupim dovolj hitro, da lahko stop postavim pod zgornji nivo flaga, iz katerega kupujem. Razni intraday in druge vrste supporte so v večini primerov nepomembni.

Še nekaj primerov na grafih: