Faze razvoja traderja

Kakšen mesec nazaj sem imel osmo obletnico svojega vstopa na sceno tradanja z delnicami. Ob tem »jubileju« bi napisal post o tem, kako se je pri meni vse skupaj začelo, nadaljevalo in kje sem danes.

Na kratko o samih začetkih – z delnicami sem začel tradati spomladi 2010. Med leti 2004 in 2008 sem vlagal v vzajemne sklade, tako kot praktično vsi takrat. Bančna kriza, ki je vse skupaj potegnila dol, mi je zradirala vse dobičke in razpolovila še tisto, kar sem v osnovi vložil noter. Ko se je začel odboj, sem malo počakal, vse prodal z nekaj malega minusa in se odločil, da bom poskusil sam, kajti ti upravljalci skladov očitno nimajo pojma, kaj počnejo. Tudi sam znam kupovati in samo gledati, kaj se dogaja, pa še nobenih upravljalskih provizij ne plačujem za to.

Kar je sledilo potem, je dolga pot vzponov in padcev, in še sam težko verjamem, da je za mano osem let, moj račun pa skoraj identično enak tistemu, s katerim sem začel. Vendar to niti ni tako presenetljivo. Bom v kratkem pojasnil, zakaj ne. Mislim, da nisem nič posebnega, nič pametnejši ali neumnejši od večine, ki se loti tradanja. In iz tega sklepam, da gredo vsi traderji po precej podobni poti, kot sem šel sam, čeprav so seveda določeni koraki lahko krajši ali daljši. In tudi zgodbe starih mačkov, kot so Minervini, Zanger, Seykota in ostali, nas učijo, da je učna krivulja traderja dokaj dobro določena vnaprej. In kakšna to je?

Osebno menim, da gre vsak trader čez pet zelo jasno med seboj ločenih faz, ki bi jih sam glede na njihovo osnovno značilonst definiral takole: 

1. Začetnik
2. Učenec
3. Študent
4. Neodvisni samostojni trader
5. Strokovnjak

Na kratko bom opisal vsako fazo, predvsem z gledišča traderja – kako takrat razmišlja, kaj ve in kaj ne ve, ter kako v splošnem izgleda njegova performančna krivulja.

1. Začetnik

Trader začetnik sem bil sam v obdobju med 2004 in 2008. Ne vem, kaj vse so možni razlogi, da nekdo sploh pride v kakršnekoli vlaganje (delnice, skladi, forex, kripto…), vendar menim, da je v večini primerov razlog nekaj podobnega, kar smo v omenjenem obdobju imeli na vzajemnih skladih, zadnji dve leti na kriptovalutah, podobno stanje pa je bilo tudi pred leti na zlatu. Nekako obstaja neka globalna, množična manija, kateri se enostavno pridružimo, misleč, da je to zagotovljen način za služenje denarja. Enostavno si »neumen«, če ne vložiš denarja, kajti »itak gre samo gor«.

Mišljenje traderja začetnika je torej tako:

• Vlagam v nekaj, kar gre samo gor
•  Ne morem izgubiti 
• Zamujam izjemno priložnost, če me ni zraven
• Več kot vložim, več profita bom imel

Trader začetnik ne ve praktično ničesar o naravi tradanja s čimerkoli. Ne pozna nobenih pravil igre in posledično nima nobenega sistema, po katerem kupuje in prodaja (če sploh prodaja). Skratka, je novopečeni prišlek na področje vlaganja in tudi, če ima ideje o tem, kako ta zadeva funkcionira, so praviloma tako omejene ali zgrešene, da si z njimi ne more čisto nič pomagati. Vse, kar on dejansko vidi, je zgolj potencialen zaslužek, in ta vizija povsem zasenči vsa možna tveganja.

Ker se začetnik praviloma pridruži neki maniji, se njegova krivulja na začetku še nekaj časa giblje navzgor. Lahko tudi precej strmo, kar ga še bolj sili k temu, da vlaga še naprej. Ampak eventuelno se vsaka manija konča, cena instrumenta, v katerega vlaga, se obrne navzdol in s tem tudi njegova performančna krivulja, ki se po sami naravi takega vlaganja giblje povsem identično z instrumentom, v katerega vlaga. Sčasoma lahko trader začetnik sicer začne s špekulacijami. Na primer, kupuje korekcije, misleč, da ima dobro ceno, ali prodaja v padce, da bo kasneje kupil še nižje. Vendar zaradi ničnega znanja tudi to ne prinese nobenega izboljšanja. V splošnem njegova krivulja na koncu izgleda nekako takole:

2. Učenec

Učenec je trader, ki je praviloma imel že vsaj eno močno negativno izkušnjo z vlaganjem. Njegova glavna razlika glede na začetnika je to, da učenec VE, da delnice/skladi/zlato/bitcoin očitno le ni nekaj, kar bi šlo samo gor. Učenec jasno ve, da se dejansko lahko močno opeče. Zato začne študirati zadeve in pride do določenih znanj, ki so v splošnem:

• Vlaganje/tradanje je tvegano, lahko izgubim
• Izobraziti se moram o tradanju
• Nekako moram omejiti izgube

Faza učenca za nekoga, ki je motiviran, praviloma ni zelo dolga. Osnovna znanja o tradanju lahko pridobi zelo hitro. Učenec torej ve, da mora imeti nek sistem za trgovanje in praviloma ve tudi, da izgubam ne sme dopustiti, da povsem uidejo izpod nadzora.

Vendar učenec še vedno nima ne dobrega trading sistema, ne potrebne psihološke podlage, da bi lahko konsistentno sprejemal pravilne odločitve in delal dobre trade. Slej ko prej ga popadejo tipične slabosti, kot so:

• Izguba potrpljenja
• Jeza na trg, delnice ali karkoli, čemur učenec pripiše razloge za neuspeh
• Obžalovanje
• Potreba po takojšnjem povračilu in napredku

To povzroči, da kljub na začetku stabilnem tradanju učenec periodično dela napake, ki njegovo performančno krivuljo zanesljivo obračajo navzdol. Skratka, kljub drugačnemu začetku se vse skupaj zaključi podobno kot pri začetniku:

3. Študent

Študent je trader, ki si gradi bazo zanesljivega znanja. Preprosto povedano, študent se resno uči obrti tradanja. Študira vse, kar se mu zdi relevantno in si gradi tradersko metodo, jo dopolnjuje in popravlja v skladu z novo pridobljenimi znanji.

To je faza, ki po mojem mnenju traja daleč najdlje, pri nekom, ki je povprečno motiviran, vsaj dve do tri leta. Jaz mislim, da sem v tej fazi živel nekje med leti 2014 in 2018, torej okoli štiri leta. Slišal pa sem tudi za primer, ko je nekdo v tej fazi živel 19 let. In to mislim, da je ena kritičnih značilnosti te faze, ki jo moral posebej izpostaviti:

Ni časovne omejitve, kako dolgo bomo živeli v tej fazi. Hkrati ni nobene garancije, da bomo sploh kdaj prišli iz nje!

Vsi smo že kdaj slišali za »večne študente«. To so načeloma ljudje, ki ves čas študirajo, nikoli pa ne doštudirajo. Nikoli, recimo temu, teorije ne prenesejo v prasko. Ne naučijo se praktičnih vrlin in postopkov, ki so potrebne za dejansko delo. Če to primerjavo prenesem v tradanje, bi rekel, da študent, ki nenormalno dolgo preživi v tej dobi, enostavno ni vložil dovolj napora in časa v to, da bi si stvari razčistil. Največja past, v katero se večkrat ujamemo v tej fazi, je slepo zaupanje v to, da zdaj pa »imamo ta pravo«. Vsakič, ko ugotovimo, da je treba nekaj popraviti, naredimo nekaj analiz in študija in naredimo popravke. In takrat seveda mislimo, da to pa je zdaj to. Če nam ponovno spodleti, lahko sčasoma izgubimo potrpljenje do te mere, da naredimo kakšno veliko neumnost ali pa preprosto odnehamo.

V tej fazi je zato ključno, da smo res odprtega uma in pripravljeni na to, da bo treba metodo razmisliti predelati vedno znova in znova. Če se v nekem trenutku enostavno odločimo, da je metoda dobra in da ne rabi več popravkov, se potem res zlahka zgodi, da ne izplavamo ven iz te faze.

Kot sem rekel, faza študenta je pri praktično vseh dolga vsaj nekaj let in bi jo lahko razdelili na več podfaz. Vendar se s tem zdaj ne bi ukvarjal, gre v osnovi za to, da nekatera znanja pač osvojimo prej kot druga in tu za različne ljudi ni enakih pravil. Obstaja pa nekaj splošnih značilnosti študenta, ki ga nedvomno ločujo od učenca in pa tudi od samostojnega traderja:

• Študentu je sedaj povsem jasno, da tradanje ni enostavno
• Študent se za razliko od učenca 100% zaveda, da mora tradati metodo in ne svojih mnenj ali občutkov
• Študent se zato tudi zaveda, da je tisto, na čemer mora resnično delati, metoda
• Študent ne prelaga odgovornosti na zunanje dejavnike, temveč neuspehe pripiše pomanjkljivi metodi
• Študent se počasi čustveno distancira od svojih tradov
• Bistvena lastnost, ki pa študentu še vedno preprečuje, da bi postal neodvisen samostojen trader, pa je mišljenje, da je »prava« metoda vse, kar je dejansko potrebno

O tej zadnji točki bom več povedal spodaj o neodvisnem traderju, tu sem jo navedel zgolj zato, da lahko razložim, kakšna je študentova krivulja, in zakaj. Vsak študent v kasnejši fazi (po letu ali dveh) bo skoraj neizogibno prišel v tako imenovan »boom and bust« cikel. Ta je tako jasno viden na performančni krivulji, da ga ne moremo spregledati. Izgleda nekako takole:

O tej krivulji moram povedati malo več, kajti razumeti njen pojav je res pomembno. Krivulja študenta ima izrazite gor-dol vzorce. Dolgoročno povprečje je lahko malo pozitivno, malo negativno ali pa celo povsem na nuli (kot je recimo moje). Ta vzorec je značilen ne glede na timeframe.

Boom cikli se pojavijo zaradi znanja o tradanju, ki ga študent ima. Do neke mere ve, kaj in kako mora tradati. Ima bolj ali manj razdelana pravila za nakup in prodajo. Ko se pojavijo prave razmere, se to hitro pozna na performance grafu kot močan spike navzgor.

Ko se razmere, v katerih je študent naredil velik napredek, spremenijo, se krivulja obrne. Trader študent dela neuspešen trade za neuspešnim tradom, večinoma na »krilih« prejšnjega boom cikla, ki je zanj »dokaz«, da ima zdaj res delujočo metodiko. Sčasoma se ta negativna serija tako raztegne, da izgubi vse, kar je prej pridobil. Če študent še ni dovolj čustveno razvit, lahko naredi tudi najslabše – v želji po povračilu naredi nekaj povsem neuravnovešenih tradov, ki ga lahko pahnejo močno v negativno.

Še enkrat naj ponovim najbolj pomembno o študentu. Prvič, ta faza je za praktično vse traderje neizogibna. Drugič, ni garantirano, da bomo sploh kdaj prišli iz nje. Tretjič, boom-and-bust cikli na performance grafu so jasen pokazatelj, da smo v tej fazi.

4. Neodvisni samostojni trader

Tokrat bi rad najprej pokazal, kako izgleda graf neodvisnega samostojnega traderja:

Ključne razlike glede na traderja študenta so:

• Krivulja samostojnega traderja se dolgoročno konstantno premika navzgor
• Tudi neodvisni samostojni trader ima izgube, vendar so te majhne in brez ostrih, globokih padcev, četudi lahko negativna obdobja trajajo dolgo časa
• Praviloma samostojni trader tudi nima tako izrazitih »boom« ciklov

Mogoče malo bode v oči ta zadnja točka. Zakaj bi samostojni trader imel manjše skoke navzgor kot študent, če pa je boljši trader z boljšo metodo? Odgovor na to je treba iskati v drugi točki. Samostojni trader ima v splošnem zelo majhne izgube, čeprav, kot sem rekel, lahko negativna obdobja trajajo dolgo. Bistveno je, da si samostojni trader ne pusti narediti velikih minusov v kratkem času. Z drugimi besedami, samostojni trader se sistematično izogiba bust ciklom! Samostojni trader ve, da če želi kadarkoli priti ven iz boom-and-bust cikla, da mora zavestno in namensko poskrbeti za to, da se pač ne zgodi bust. In to za sabo potegne eno negativno posledico – hkrati z zmanjšanjem bust cikla se zmanjša tudi boom cikel. Ključni korak na poti od študenta do samostojnega traderja je spoznanje, da je za izogibanje bust ciklov potrebno v metodiko integrirati pravila, ki to zagotavljajo. Hkrati pa bodo neizogibno zmanjšale velikost dobitnih obdobij.

Na to temo bi seveda imel veliko za napisati, vendar presega okvire tega posta. Bistveno za razumevanje koraka od študenta (neprofitabilnega) do samostojnega (profitabilnega) traderja je, da se je potrebno spraviti ven iz bust ciklov. Dokler so ti del naše performančne krivulje, se bomo vedno znova, znova in znova vračali tja, kjer smo začeli.

Razlog, zakaj sem to fazo poimenoval kot »neodvisno« oziroma »samostojno« je v tem, da se nam v tej fazi za uspeh ni treba več zanašati na srečo. V teh fazi nismo več ODVISNI OD SREČE, da lahko uspemo. Kolikor se to sliši nelogično, kajti tradanje samo po sebi je igra na srečo, to ne velja za nobeno prejšnjo fazo. V vseh prejšnjih fazah smo skoraj povsem odvisni od sreče. Zakaj? Naj dam primer:

Leta 2016 in še bolj v 2017 je bil Bitcoin in ostale kriptovalute v eden najbolj norih bull marketov v zgodovini človeštva. Poznam cel kup ljudi, ki nimajo praktično nikakršnega znanja o tradanju, ki so med rastjo Bitcoina vlagali vanj in delali kratkoročne dobičke, o katerih lahko sam samo sanjam na delnicah – 100%, 200%, 500% v nekaj mesecih! Torej, vsak človek brez kakršnegakoli znanja, ki je kupil Bitcoin recimo na začetku leta 2017, je imel po enem letu vrtoglav donos preko 2000%. Kaj je bilo potrebno vedeti, znati ali razumeti, da smo lahko dosegli tak donos? Popolnoma nič! Dovolj je bilo odpreti račun na BitStampu in nekajkrat klikniti z miško, in to je bilo to. Po enem letu 2000%. Če je to naredil nekdo, ki ima nič znanja o tradanju, ne moremo reči drugega, kot da je imel srečo. In tak človek se mora torej ves čas 100% zanašati zgolj na srečo, da dela profit. Če ga sreča zapusti, nima znanja, kako se izogniti izgubam ali delati profit še naprej kljub ne-sreči.

Skratka, ločiti moramo dvoje:

• Profiti, ki so posledica zgolj sreče
• Profiti, ki so posledica znanja in sreče

Če smo 100% odvisni samo od sreče, potem potem seveda nismo ne neodvisni ne samostojni, kajti obstaja nekaj izven nas, na kar se zanašamo. Kakor gre naša sreča ali smola, tako gre naš denar. Nasprotno, če pa imamo ustrezno znanje, potem se zanašamo samo nase in na svoje odločitve, ter ne na zunanje dejavnike. Še vedno seveda potrebujemo srečo, da naredimo profit, brez tega v igrah z nedoločenim izidom pač ne gre. Vendar je bistvena razlika, kaj se zgodi, ko nas doleti smola. Človek, ki je odvisen od sreče, bo povsem pogorel. Človek, ki pa se zanaša nase, pa bo lahko preživel. In tu lahko govorimo o neodvisnoti in samostojnosti.

5. Strokovnjak

Trader strokovnjak je ekspert, mojster tradanja. Ima pravo znanje, izkušnje, prepričanje v to, kar počne, hkrati pa še nekaj, česar nima noben drug trader pred njim – več deset letno vzpenjajočo se performančno krivuljo, ki je edini pravi pokazatelj njegove strokovnosti. Njegova krivulja je po obliki enaka kot tista samostojnega tradanja, le bistveno daljša.

Trader strokovnjak tudi ne trada več na način, kot vsi pred njim – z dilemami, razmišljujoče iz dneva v dan, tehtajoč razne možnosti, pogosto neodločen, misleč, da mora sprejemati kompromise. Tradanje sistema postane del njega, izvaja ga povsem nečustveno brez kakršnihkoli dilem ali pomislekov. Poenostavljeno gledano ne dela drugega, kot klika z miško tako, kot mu veleva metoda.

Seveda priti do tega pomeni leta in leta samostojnega tradanja, kjer je občasno spet potrebno poseči po kakšnih popravkih. Vendar, kot je verjetno postalo razvidno že iz same vsebine – kogar tradanje zanima in veseli, bo razmeroma hitro preskočil nivo začetnika in učenca. Z dovoljšnjim znanjem hitro pridomo do ravni študenta in njegovega značilnega boom-and-bust obnašanja. Tam pa se pravo delo šele začne, kajti narediti moramo kar nekaj »izpitov«:

• Razviti res dobra pravila za kupovanje in prodajanje, kajti brez tega nam tudi vse ostalo nič ne pomaga
• Se zavestno navajati na to, da moramo tradati točno tisto, kar piše v metodi, nič več in nič manj. Sicer ne bomo nikoli zares vedeli, ali imamo pravo metodo ali ne.
• Se navajati na to, da se čustveno povsem distanciramo od svojih tradov (ne obžalujemo, se ne jezimo, ne krivimo nikogar, ne pričakujemo povračila)
•  Spoznati, da so bust cikli del naše metode in da jih moramo nujno odpraviti, če želimo zagotoviti dolgoročno profitabilnost
• Spoznati, da sta boom in bust cikel del istega kovanca in da ne moremo vplivati na enega brez da bi tudi na drugega
• Začeti omejevati izgube neodvisno od sistema kupovanja – zadnji in najtežji korak!