četrtek, 05. maj 2016

Ključ je preživeti slaba obdobja

Včeraj sem prodal še svojo zadnjo delnico, ki je kazala vtis, da bi se morda lahko razvila v trend, EXFO. Serija izgub, ki se je začela že lani, ter nadaljevala v letošnje leto, se tako vleče tudi v drugo trimesečje, in po prvi polovici leta nas bo nedvomno večina position traderjev v kar debelem minusu.

Trader Steve, ki sem ga omenil že zadnjič, je ponovno objavil fantastičen post o tem, kako se spopadati s takimi obdobji. Sam bi temu dodal le nekaj idej...

Všeč mi je izjava Marka Minervinija, ki je nekoč rekel, da se pameten človek uči na svojih napakah, zelo pameten človek pa na napakah drugih. Žal se nas večina ne uči niti na svojih lastnih napakah, temveč jih ponavljamo v nedogled, dokler nas ne uničijo. Da pa se sploh lahko učimo na lastnih napakah, se moramo teh napak sploh zavedati. Prvi problem je, da je to velik udarec za ego, zato se realni oceni svojega lastnega performanca najraje izognemo. Drugi problem pa je, da moramo imeti nekakšne objektivne podatke, da sploh lahko karkoli ocenjujemo. Zato je nujno, kar je poudaril tudi Steve, da vodimo statistiko vseh svojih tradov, kot tudi gibanje realne vrednosti glavnice. Samo na tej osnovi bomo sploh lahko naredili kakršnekoli izboljšave.

Moja osebna izkušnja s trgovanjem z delnicami je, da praktično vsaka metoda deluje v določenih obdobjih. Enostavno se na trgu vsake toliko pojavijo razmere, ki lahko trajajo nekaj tednov ali pa več mesecev, ko nam enostavno gre, ne glede na to, kakšno metodiko ravno takrat tradamo. Problem je, da se taka obdobja vedno, brez izjeme, nekoč nehajo. Neizogibno jim sledijo obdobja, ko nam ne gre čisto nič. In tudi ta obdobja lahko trajajo zelo, zelo dolgo. Enostavno tisto, kar smo počeli prej, kot da ne deluje več. Odpiramo trade za tradom za tradom, in vse po vrsti faila. Kaj zdaj?

Moja želja je, da bi vsi nadebudni traderji res dobro razumeli, da je tako obnašanje trga DEJSTVO, in ne nekaj, kar sem si sam izmislil. Kdor se ne zaveda, ne razume, ali pa ne sprejme tega, da bo imel večmesečna obdobja, ko bo delal konstanten minus, nima nobene realne možnosti, da dolgoročno preživi. Moje izkušnje me učijo, da je ves point uspešnega tradanja nekako razrešiti ta problem obdobij, ko nikakor ne moremo ujeti niti enega winnerja. V dobrih obdobjih bodo tradi poskrbeli kar sami zase. V slabih ne bodo. Če se ne bomo sami nekako zaščitili, bomo slej ko prej naredili tako izgubo, da bomo lahko kar "zaprli štacuno".

Steve, tako kot večina izkušenih traderjev, predlaga, da v slabih obdobjih nekako omejimo število odpiranja novih tradov. Tudi sam sem se na začetku nagibal k temu. Sčasoma pa sem ugotovil, da je zame osebno bolje, če adaptivno zmanjšujem rizik na pozicijo. Na primer, če je moj normalen rizik, s katerim tradam v dobrih obdobjih $50, bom zdaj po seriji izgubnih tradov ta rizik zmanjšal na $30. In potem, če se serija še vedno nadaljuje, ga bom dal na $20. Tako lahko zdaj še vedno odpiram nove pozicije, in če bi tudi te propadle, naredim več kot dvakrat manjšo izgubo kot sicer.

Namreč, za moj sistem je bistvenega pomena, da sem čim več časa udeležen v trgu z vsaj nekaj pozicijami. Že zdavnaj sem ugotovil, da tempiranje tradov na osnovi indeksov zame enostavno ne funkcionira najbolje. Edini pravi pokazatelj stanja trga so tako lahko le realni tradi. In to pomeni, da moram še vedno kupovati potencialne setupe tudi v slabih obdobjih, ko bi se najraje povsem umaknil. Samo realni tradi mi dejansko povejo nekaj o tem, v kakšnem stanju je trg. Ko mi pozicije propadajo, rizik hitro zmanjšam. Ko pa se bo tako spet začelo dobro obdobje, se bodo moje pozicije kar same razvile v trende in mi dale znak, da lahko rizik spet povečam.

Ni komentarjev:

Objavite komentar