Prav veliko tu ni za povedati. Marec 2016 je bil kljub uptrendu na indeksih s stališča delnic, ki ustrezajo moji metodiki, slab. Sedem tradov, vsi negativni, mesečna izguba 1.4% ter letni minus 3% je trenutno stanje.
Kot pozitivo bi omenil, da so se nedavni popravki v metodiki obnesli zelo dobro. Obe novi pravili (buy stop 1.5% višje ter sistem za preprečevanje kopičenja izgub) sta me v zadnjih treh mesecih zagotovo obvarovali pred letnim minusom ranga 10-15%, če sodim po preteklih izkušnjah.
Bi se pa dotaknil še ene teme, ki je postala očitna v zadnjem tednu. Izkušnje z delnicami me učijo dvoje:
- Ko med tradanjem doživljam težko čustveno stanje, delam nekaj narobe.
- Ko delam nekaj narobe, delam napako, če ignoriram ta čustva in trmasto vztrajam pri istem naprej, temveč moram analizirati, kaj delam narobe, in to popraviti.
Moja metoda ima pomanjkljivost, ki se do zdaj nekako še ni pokazala, zadnji teden pa jo je zelo očitno izpostavil. Namreč, januarja 2016 sem dodal poglavje "Preprečevanje kopičenja izgub", s katerim sem poskušal nekako omejiti število tradov v slabih obdobjih, da se izognem velikemu število failed breakoutov. Omejevanje zgolj števila novo odprtih tradov se je izkazalo kot zelo uporabno, ko setupi failajo v večini primerov. V zadnjih dneh pa je bilo razmerje uspešnih:neuspešnih breakoutov okoli 50:50. Usoda je hotela, da sem izbral ravno tiste delnice, ki so failale, spustil pa tiste, ki so uspele. Spodaj je nekaj delnic, ki sem jih na ta način zamudil.
Seveda uspešen breakout še ne pomeni, da se bodo vse te delnice tudi razvile v daljše trende. Vendar bi na vseh že zdaj lahko dvignil stop, kar je moj osnovni cilj. In tako zamujanje tradov takoj za veliko izguba predstavlja največjo čustveno bolečino. Kar pomeni, da je nekaj narobe in da je to treba popraviti.
Kako sem problem rešil, je opisano v poglavju "Prilagajanje rizika", ki sem ga dodal v metodiko, in ga objavljam tudi tu:
Prilagajanje rizika
Po še enem zanimivem obdobju marca 2016 sem ugotovil, da je
v metodiki preprečevanja izgub slabost, ki jo moram popraviti. Namreč, marec
2016 je bil mesec, ko je moj sistem večino časa preživel v »hold« ali pa »neutral«
stanju. To pomeni, da sem skozi ves mesec vedno pazil na to, da nisem imel več
kot dveh odprtih pozicij brez dviga stopa.
Proti koncu meseca pa je število kupljivih setupov v nekaj
dneh hitro naraslo in zaradi te omejitve sem bil prisiljen izbirati, na katerih
delnicah bom postavil buy stop, katere pa bom kratkomalo ignoriral.
Rezultat te selekcije je bil, da sem zamudil nekaj odličnih
breakoutov, medtem, ko se nobena izmed delnic, ki sem jih kupil, ni razvila v
trend. YRD, NAII, BETR, SQ in HTHT so delnice, ki sem jih več tednov gledal,
nato pa so breaknile brez mene.
Na tej osnovi sem ugotovil, da je moj pristop omejevanja
števila odprtih tradov napačen. Tisto, kar dejansko želim omejiti, so namreč IZGUBE in ne število tradov! Ideja takega
prisilnega omejevanja števila tradov je napačna zato, ker predvideva, da bom
uspel izločiti ravno tiste delnice, ki bodo imele uspešne breakoute, kar pa
realno ni izvedljivo. Pametneje je še vedno poskušati zajeti čim večji vzorec
delnic z manjšim position sizingom in upati, da se vsaj ena izmed njih razvije
v trend. Še posebej je to nujno zato, ker ves moj sistem temelji ravno na tem,
da ujamem nekaj delnic na leto, ki razvijejo daljši trend. In ignoriranje
priložnost vsekakor ni temu v namen.
Zato zgornjemu sistemu dodajam eno preprosto pravilo:
- Ko imam na potencialni watch listi več delnic, poskušam buy stope postaviti na vseh, vendar s sorazmerno zmanjšanim rizikom (ter s tem position sizingom).
Pravilo preprosto povedano pomeni naslednje: na primer, če
mi sistem dopušča postavitev treh novih buy stopov (z osnovnim rizikom), na
dnevni watch listi pa imam pet delnic, potem poskušam buy stop postaviti na
vseh, vendar rizik sorazmerno zmanjšati tako, da je skupen rizik na teh petih
delnicah enak osnovnemu riziku na treh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar