Edini dogodek od leta 1987, s katerim bi si upal primerjati to dogajanje, je obdobje med februarjem in marcem 1993. Ali je skoraj identičen timing v letu zgolj naključje, lahko le ugibamo!
Ti primerjavo sem opazoval že dolgo časa in nekako upal, da bo tudi današnji trg dal podobne znake topa, kot sredi marca 1993, ko je Nasdaq narisal kar lep double top. To se ni zgodilo, market je crashnil v ravni črti, vendar je še vedno dogajanje precej v skladu s tem, kaj je sledilo double topu 1993, torej razmeroma oster padec nekam do polovice prejšnjega rallyja.
Seveda trenutni pullback še ni potrdil dna, zato ne moremo reči, kaj bo sledilo. In o tem niti ne mislim preveč špekulirati, ker nima nobenega smisla. Izkoristil pa bi priložnost, da okvirno nakažem, kaj se je v podobnih situacijah dogajalo v preteklosti. Naštel bom nekaj dogodkov, ki so se po crashih na trgu dogajali vedno znova in jih nazadnje podkrepil z lepim številom primerov.
1. Korekcije po crashih redko trajajo manj kot tri mesece
Iz zgodovine je nekaj primerov, ko se je nov uptrend po crashu začel v manj kot treh mesecih, vendar v veliki večini primerov crash začne daljšo korekcijo ali bear market, ki se lahko raztegne konkretno preko štirih mesecev ali še več.
2. Visoka volatilnost v obe smeri je značilnost skoraj vseh korekcij
Zelo malo primerov sem videl, ko so se indeksi takoj po padcu umirili. V skoraj vseh primerih so divji swingi v obe smeri trajali po več mesecev skupaj, preden se je volatilnost umirila.
3. Failed rallyji so tipičen pojav
Zanesljivo tempirati začetek novega, daljšega uptrenda je NEMOGOČE! In to iz enega preprostega razloga, ker nikoli ne moremo zatrdno vedeti, kaj se BO ZGODILO. Prepričljivi rallyji, ki sami po sebi izgledajo, kot da se začenja nov uptrend, so zelo pogost pojav v korekcijah. In dejansko eden od teh rallyjev potem tudi slej ko prej vodi v uptrend. Vendar je povsem nemogoče reči, kateri naj bi to bil. Skoki na močan volumen, low-volatility pullbacki, follow-through day, obrat vseh MA-jev navzgor, podaljšan rally... Vse to so pojavi, ki jih lahko na spodnjih grafih vidimo vedno znova in znova, pa vendar jih eventualno večina faila, le eden na vsakem grafu pa je nenazadnje začel nov uptrend.
4. Večina uptrendov se začne "nizko", po shakeoutu, s podaljšanim rallyjem
Pri tem moram predvsem poudariti "večina", kajti nikakor ne gre za trdno pravilo, in dejansko obstaja tudi nekaj primerov, ko temu ni bilo tako. Naj pojasnim, za kaj gre.
"Nizko" pomeni, da se uptrend začne nizko gledano na celotno korekcijo. Ponavadi je Nasdaq globoko pod MA20 in MA50, močno padajoč, morda podirajoč neke supporte. Skratka, vse skupaj morda daje vtis, da sledi "next leg down" v daljšem bear marketu. Potem pa pride do nenadnega obrata, indeks se izstreli navzgor in več dni zapored nima down dneva. Skratka, vse skupaj ima izgled nekakšnega shakeouta, morda ima celo obliko double bottom, vendar to seveda ni nujno.
Dočim nikakor ni nujno, da se tak rally res zgodi nizko, pod MA50 ali iz double bottom formacije, pa je glede na grafe, ki sem jih sam študiral to NEIZOGIBEN del vsakega novega uptrenda! Praktično vsak resničen uptrend se je začel s takim PODALJŠANIM RALLYJEM, iz neke točke pač!
Pretekli primeri
Spodaj je nekaj večjih crashev iz preteklosti, ki so najbolj podobni trenutnemu. Mislim, da v tem trenutku obstaja čisto preveč možnosti, da bi bilo smiselno analizirati, kje točno smo v tej korekciji. Vsekakor je en mesec trajanja precej pod timingom za bottom. Imeli pa smo že en failed rally, volatilnost pa se spet povečuje in zdaj zagotovo vse skupaj izgleda tako, kot večina korekcij iz preteklosti. Jaz bom vsak dan opazoval indekse, jih primerjal s preteklimi grafi, in poskušal pravi čas opaziti znake, ki bodo nakazovali na morebiten začetek uptrenda. Zaenkrat mi je marec 1993 še vedno glavna referenca, takoj, ko opazim kakšne spremembe, pa bom to seveda objavil tudi na blogu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar