Drugo vprašanje je, kje kupiti, kar je deloma pogojeno s tem, kje namerava prodati izgubo. Namreč, brez logičnega stopa je nesmiselno iti v trade. Ko pa enkrat imamo jasni točki, kje kupiti in prodati izgubo, ostane samo še vprašanje, kje prodati dobiček.
Tretje vprašanje pa je torej, kje prodati dobiček. In s tem vprašanjem se ukvarjata spodnja posnetka. To je tudi tema, ki je bila zame, tako kot za vsakega drugega traderja, najbolj pereča in je še danes predmet številnih sprememb. V osnovi se lahko prodaja na dva načina, v strength ali weakness. Se pravi, na poti gor, ko cena raste ali na poti dol, ko se zgodi nekakšen obrat trenda. Moja nekoliko nepotrpežljiva osebnost je botrovala odločitvi, da večino vsake pozicije najraje prodam v strength, torej v vsako špico na grafu. Kajti izkušnje mi pravijo, da je vedno bolje vzeti vsaj nekaj, kot pa potem gledati, kako iz nekaj nastane nič, četudi vsake toliko žalostno gledam, kako delnica zraste še 20% malo zatem, ko sem jo prodal. Zadnji, najmanjši del pa sem zato pripravljen držati dlje časa za možnost večjega srednjeročnega dobička.
V spodnjih dveh posnetkih na kratko predstavim, zakaj in kako na svojih intraday grafih uporabljam povprečji EMA10 in EMA50. Po mojih opažanjih sta to najboljša kazalca kratkoročnega in dolgoročnega trenda, s pomočjo katerih lahko določim točke za prodajo dobička. Dočim je EMA10 uporaben tudi za sledenje kratkoročnega trenda na dnevnih grafih, na le-teh EMA50 ne gledam, ker me kot kratkoročnega traderja dolgoročni trend niti ne zanima.
http://www.screenr.com/qw28
Ni komentarjev:
Objavite komentar