torek, 21. september 2021

Pregled trgov in performance review

Včeraj sem prodal vse še odprte pozicije, nekaj premarket, ostalo na open. Vsi indeksi so namreč močno gapnili dol. Ocenjujem, da to tudi pomeni konec trenutnega bull cikla, in čas, da naredim kratek povzetek dogajanja od zadnjega posta sredi julija.

Poglejmo najprej indeks S&P 500 za eno leto nazaj.

Big capsi so bili dejansko celo leto v zelo lepem uptrendu. Tradanje na long strani bi potemtakem zadnje mesece moralo biti dokaj enostavno, kar pa še zdaleč ni bilo. Težava je v tem, da je S&P indeks močno utežen, od 90% in celo do 95% njegovega gibanja naj bi bilo zreduciranih na šest ali sedem delnic z največjo kapitalizacijo v indeksu. To so AAPL, MSFT, GOOGL, AMZN, FB in zadnje čase tudi TSLA. Kot sem na blogu že večkrat omenil, večino časa moj gibanje mojega portfelja nima dosti skupnega s SPX.

Precej podobna zgodba je z Nasdaqom:


Nasdaq je sicer februarjem in majem izdeloval nekakšno bazo, od takrat naprej pa je šlo vse kot po maslu. Žal pa iz izkušenj vem, da je edini indeks, ki kolikor toliko dobro odraža, kaj se dejansko dogaja z večino delnic, indeks small capov Russell 2000, ki pa kaže povsem drugačno zgodbo:

RUT je že od začetka marca, to je dobrih sedem mesecev, v kanalu, iz katerega se nikakor ne more pobrati. In zdaj ponovno testira dolgoročna cenovna povprečja (rdeča črta na sliki je MA200), kar običajno ni dober znak. In verjetno vsi, ki so v tem obdobju poskušali kaj tradati long, vedo, da je bil moment navzgor izjemno slab, da so breakouti večinoma failali in da so le redke delnice razvile daljše trende. Skratka, če povem svoje mnenje - včerajšnji gap dol iz pullback stanja, ko bi indeksi morali vsaj poskušati poskočiti, kratkoročno ne obeta nič dobrega. V preteklosti sem indekse večinoma ignoriral in naprej tradal posmezne delnice (niso vse delnice v tako slabem stanju kot indeksi), vendar so izkušnje pokazale, da to nima nobenega smisla. Zato sem enostavno likvidiral vse pozicije za miren spanec.

Poglejmo zdaj, kako se giblje moj performance od aprila letos naprej, ko sem preklopil metodo in tudi začel na novo voditi vse statistike. Tole je performance chart v enotah rizika (R):

Komentar: nad mojim tradanjem v zadnjih cca 2 mesecih sem kar zadovoljen. Mislim, da sem potegnil ven, kar se je potegniti dalo in hkrati tudi ves čas pazil, da nisem naredil kakšne res velike neumnosti. Kar pa ne morem reči za obdobje pred tem, kar je lepo razvidno tudi iz dveh precej konkretnih padcev. Drawdowni so pri tradanju seveda neizogibni, vendar, da si takole zradiraš vse profite in greš še v minus, dvakrat zapored, pa je jasen znak neke velike sistemske napake, napake v presoji ali pa impulzivnosti. Verjetno pa vsega trojega. Mislim, da sem zadnjem ciklu popravil dovolj, da do takega drawdowna ne bo spet prišlo.

Kot začetek zadnjega cikla smatram nekako sredino avgusta, ko se je začel tisti kratek uptrend na RUT. Za informacijo, če koga zanima, tole je spisek vseh mojih tradov v tem obdobju z R rezultatom:

ZIM -1.0

BSY -1.02

VERV -0.22

DXCM +2.01

UPST +3.89

TSLA +1.5

PLTK +1.67

BTCM +4.18

DASH +1.88

LC -0.78

HCA -1.01

LEN -1.12

DDOG -1.01

AMRC -0.68

U +0.51

SHOP -1.01

SITM -0.03

CMG -1.06

GSKY +0.06

TNET -1.02

SKIL +0.23

SGMS +0.61

APR -0.49

VIR -0.3

QLYS -1.0

In končni rezultat, če sem vse pravilno izračunal: +3.78R ali nekaj podobnega. Skratka, veliko nekega tradanja, pa zelo malo učinka. Kar je tako ali tako značilnost trgov brez momenta in dovolj jasen pokazatelj trenutnega stanja samo po sebi. Nekaj Rjev sem vrgal stran zaradi napak, neumnosti, ampak tudi, če bi vse naredil brezhibno, ne bi bilo bistveno bolje.

Če sem se kaj naučil v vseh svojih letih tradanja, je to, da enostavno ne moreš vzeti, česar trg ne da. Povsem naravna tendenca vseh, ki tradamo je, da poskušamo svoje trade nekako prisiliti v to, da nam delajo profit. Želimo pač nek rezultat za svoj trud. Ampak dokler se v glavi dogaja nekaj takega, je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do katastrofe. In nekaj takih katastrof, manjših in večjih, sem doživel na lastni koži. Zadnjih nekaj mesecev bi brez problema silil v trade. Trg ni bil v tako slabem stanju, setupov je bilo skoraj na dnevni ravni več kot dovolj. Ampak skoraj prepričan sem, da tisti, ki so letos tradali preveč, niso naredili željenega rezultata. Že celo leto nam trg ponuja občasna, kratka obdobja priložnosti, ki pa minejo ravno v trenutku, ko se dobro začnejo. Skratka, za traderja, ki ima cilj držati pozicije nekoliko dlje, kot le nekaj dni (kot sem sam), je to lahko uničujoče. Zato se mi zdi izjemno pomembno predvsem, da tudi vnaprej ne silim v trade, dokler ne zavoham neke prave priložnosti. Žal ne znam povsem točno reči, kako bo ta priložnost izgledal, vsekakor pa bi najprej rad videl, da se vsi trije indeksi malo umirijo, da se izkaže, ali je to spet samo pullback al pa mogoče začetek daljšega downtrenda. Zgodnja jesen je zgodovinsko gledano najslabši čas za delnice in izgleda, da letos ne bo nič drugače.





ponedeljek, 19. julij 2021

Delni rezultati novega sistema

Od zadnjega posta se je spet obrnilo nekaj mesecev. Bil sem precej zaseden z razvojem nekoliko drugačne metodike, katere rezultate bom na kratko predstavil.

Nekje od začetka maja pa do danes sem naredil 43 tradov s tako statistiko:

  • Win rate: 28%
  • Average win: +2.12R
  • Average loss: -0.82R
  • PL per trade: 0.00
  • Net PL: 0.00
Graf profitov in izgub v R izgleda takole:


Torej, zgodba, o kateri sem že veliko govoril - obdobje rasti (boom), ki mu sledi obdobje padca nazaj na nulo (bust).

Moram pa povedati, oziroma se sam pri sebi zavedati nekaj stvari. Prvič, ko delamo na novem sistemu, je pač vedno tako, da bolj ali manj eksperimentiramo. Ko gledam nazaj, je bilo kar nekaj tradov slabih, takih, ki jih danes ne bi naredil. Drugič, gre za long-only sistem, ki je močno odvisen od tega, kakšen moment navzgor ima trg. Spodaj je graf IWM (ETF na Russell 2000 indeks), za katerega že nekaj časa vem, da najbolje kaže stanje povprečne delnice, precej bolj kot Nasdaq in S&P 500. 

Kot sem rekel, sistem sem začel previdno uporabljati-testirati v začetku maja. In po IWM sodeč je bil maj še nekako dober mesec, potem pa smo šli v cikcakasto obdobje, ki se je na koncu prevesilo navzdol. In v skladu s tem se je gibal tudi moj account. Prehitro bi bilo torej zaključiti, da sistem ni dober, kajti večino časa trg enostavno ni bil v pravo podporo.

Iz te izkušnje sem se tudi zelo hitro naučil v praksi, kar sicer že dolgo vem konceptualno - da nobena metoda ne deluje enako konsistentno ves čas. Še posebej ne long-only sistem na delnicah. Če trg ni pravi, moj sistem ne bo dajal rezultatov. Zato sem tudi počasi tradal vse manj, ko sem opazil, da se stanje slabša. Ker imam morda še malo premalo izkušenj, sem na zavoro stopil malo prepozno in premalo agresivno, kar je pač povzročilo padec profitov nazaj na nulo. Računam pa, da bom naslednjič hitreje in bolj odločno odreagiral.

Naj pokažem še nekaj tradov. RBLX je bil mislim da R-gledano celo moj največji winner. Kupil sem, ko je šla ven iz IPO baze in potem dvakrat prodal v strength. Eno tretjino sem držal, ker je kazalo, da sem se morda usedel na delnico v zgodnjem trendu, ki bi lahko proizvedla še vsaj en push. Kar se ni zgodilo in nazadnje sem tretjino prodal z minimalnim profitom.

ORMP je še en winner, za katerega imam občutek, da bi v boljšem trgu lahko naredil več. Kupil sem breakout iz dolge, vendar zelo lepo definirane baze, prodal pa polovico v strength, preostalo pa, ko ni zmogla navzgor po pullbacku, temveč je padla pod pullback support in MA20.

IBM je zelo podobna zgodba. Razmeroma dober breakout, ki pa ni mogel vzpostaviti supporta. Samo prodaja v strength na polovici je preprečila, da bi bil ta trade full loss. In nekaj takega se je v začetku junija začelo dogajati na skoraj vseh novih breakoutih, kar je bil zame prvi znak, da s trgom nekaj ni v redu.

Seveda sem imel celo serijo izgub. Spodaj nekaj loserjev, ki niti ne rabijo komentarja. Ko so moji tradi eden za drugim začeli doživljati take failed breakoute, sem dokončno zategnil ročno zavoro in povsem prekinil nove nakupe.


ENSG prejšnji teden je bil tudi moj zadnji nakup in od takrat naprej se stanje ni prav nič izboljšalo. Še vedno aktivno sledim breakoutom (brez pozicij) in rezultati le-teh so praktično identični, z redkimi izjemami, kot je PZZA, ki je v bistvu edini breakout v zadnjih dveh tednih, ki se je oddaljil od buy točke in preživel prvi teden. Dogajanje zadnje dni sicer prav tako ni najbolj vzpodbudno, vendar je to po mojem vidiku edina delnica, ki je demonstrirala željo po razvoju trenda iz breakouta iz baze. Kar je seveda absolutno premalo, da bi bilo vredno tvegati serijo lossov, da bi ujel enega winnerja.


Ostajam torej 100% pasiven, brez ene same pozicije, dokler tako ali drugače na zaznam neke spremembe v sentimentu. V praksi bo to verjetno pomenilo, da bom moral najprej videti nekaj vsaj delno uspešnih breakoutov, preden bom spet pomočil prst v vodo. Kajti, po mojih izkušnjah se taka choppy obdobja ne končajo kar tako. Običajno je potrebno precej več "izčrpavanja" vseh sodelujočih, preden je trg spet pripravljen na kakšen bolj konkreten trend. 

Kot primer lahko mogoče pokažem kar daljši graf IWM in obdobje v 2020, ki je dejansko precej podobno današnjemu. Takrat je IWM rabil kar 9 mesecev, da je prišel ven iz žagastega kanala in ob trenutnih 5 mesecih ni izključujoče, da bo "chop-fest" trajal še nekaj mesecev. Vendar, najbolje je nič špekulirati in iti iz dneva v dan, kajti na koncu nas bo trg tako ali drugače poskušal presenetiti. 




sreda, 24. marec 2021

Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

 Brez dolgega uvoda... Post na temo obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI).

Zakonodaja

Zakonodaja je zbrana na tem linku:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/

Glavna stvar je zakon o obdavčitvi IFIjev "Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5400

Bolj po človeško pa so stvari opisane v brošuri "Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/Opis/Obdavcitev_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov.docx

V povezavi z IFIji pa je pomemben tudi "Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7888#

Oziroma 7. člen iz tega zakona, kjer so opredeljeni izvedeni finančni instrumenti (kaj je IFI in kaj ni). Meni osebno je zadeva zelo nejasno napisana, zato se raje ne bom ukvarjal z interpretacijo. Pojdimo raje na nekaj konkretnih vprašanj, kaj sodi pod IFI in kaj ne. 

Ali je Forex obdavčen po ZDDOIFI?

Veliko polemik je predvsem glede valutnega trgovanja (Forex), ali je to IFI, ali je obdavčeno ali ne. V poglavju 4 v Brošuri, točka b) piše takole:

b) Valutno trgovanje

Upoštevaje opredelitev izvedenih finančnih instrumentov v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1, se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Navedeno je potrebno upoštevati v primeru trgovanja preko Foreign Exchange Market (FOREX). Opozoriti je potrebno, da se dobiček iz poslov promptnega (spot) valutnega trgovanja, če ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.

Iz navedenega sledi, da se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.

Torej, v splošnem je, razen, če se to opravlja v okviru opravljanja "dejavnosti", valutno trgovanje neobdavčeno. V detajle glede tega, kaj in kdaj je dejavnost, se ne bi spuščal, ker tega področja ne poznam. Je pa v zvezi s tem FURS izdal brošuro na temo kriptovalut. Tole bom verjetno podrobneje obdelal v kakšnem ločenem postu, ampak ne bo škodilo, če so vsaj vsi linki zbrani na enem mestu. Torej...

Kaj pa kriptovalute?

Na tem linku je vse, kar je davčnih opisov trgovanja s kriptovalutami:


Najbolj pomemben je dokument "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS":


Dokument je razmeroma dolg in meni osebno samo na pol jasen, zato ne bi rad navajal zaključkov. Ampak, tisto, kar je za večino tistih, ki zgolj trgujejo kriptovalute, je verjetno tole iz poglavja 2.2.2:

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so: 
1. večje število realiziranih naročil  v obdobju enega leta,
2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, 
4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu ,
5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti. 

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Na kratko, davčna si tukaj pušča precej svobode pri odločanju, kdo trguje ali rudari kriptovalue v okviru opravljanja dejavnosti in kdo ne. Mislim, da lahko precej varno rečeno, da pri nekem občasnem kupovanju in prodajanju (max nekaj tradov na mesec?) z nekimi normalnimi zneski (nekaj 100€, mogoče nekaj 1000€?) ne bomo kar tako ožigosani, da opravljamo dejavnost. Osebno pa sem mnenja, da je verjetno še najbolj relevanten faktor priliv na tekoči račun (če tradov sploh ne prijavimo) oziroma nadpovprečno veliki profiti iz trgovanja (če trade prijavimo). Mislim, da dokler FURSov sistem ne zazna enega ali/in drugega, ne bi smelo biti problemov.

Torej, trgovanje s kriptovalutami v nekih normalnih okvirih NI OBDAVČENO, razen...

Kaj pa CFDji na forex, kripto?

CFD (Contract For Difference) je izveden finančni instrument, kjer "stavimo" na razliko v ceni dejanskega instrumenta. Dejanski instrument je lahko praktično karkoli - neka delnica (npr. Amazon), cena zlata na trgu dragih kovin, ali pa cena nekega valutnega križa ali celo vrednost neke kriptovalute. Skratka, kar je pomembno je to, da je CFD instrument sam zase. V tem primeru trgujemo CFD in ne direktno instrumenta, na katerega je CFD vezan (spot forex ali kriptovaluta). In to pomeni, da se tradanje CFDjev katerekoli vrste obdavči po ZDDOIFI.

To je relevantno predvsem za veliko število ljudi, ki tradajo prek eToro. Kolikor sem sam videl, je večina (vsi??) kripto tradov na eToro dejansko CFDjev. In to pomeni, da so obdavčeni po ZDDOIFI.

Kaj so torej IFIji?

Na kratko - CFDji, opcije, futuresi in kar je še drugih posebnih izvedenk, ki jih sam niti ne poznam.

Obdavčitev IFIjev

Zdaj smo končno prišli do same obdavčitve IFIjev. Na srečo pa so tu zadeve precej bolj preproste. Pojdimo kar čez ZDDOIFI in poglejmo ključne točke:

Stopnja davka

Stopnja davka je opisana v 14. členu:

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 27,5%.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:

1.      petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 20%,

2.      desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 15%,

3.      15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 10%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40%.

Torej, če držimo IFI manj kot eno leto, je davek 40%. Če ga držimo vsaj eno leto, do pet let, je 27,5%. Po petih letih je 20% in potem pade na 15% in 10% na vsakih pet let. Za večino nas je verjetno manj kot eno leto držanja še najbolj realen scenarij, torej bomo plačali davek na dobiček 40%.

Davčna osnova

Izračun davčne osnove je opisan v 11. členu:

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.      seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.      pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Torej, gre preprosto za to, da je osnova za davek profit, ki smo ga naredili pri tradu, plus normirani stroški, oziroma olajšava, ki se računa za vsak trade posebej na sledeč način:
  • 1% vrednosti nakupa in prodaje oziroma v primeru posla z vzvodom (leverage), je to 0.25% od nakupa in prodaje
Treba je razumeti še to, da z normiranimi stroški ne moremo "v minus" na sicer pozitivnem tradu. Največja vrednost normiranih stroškov je lahko zgolj v višini profita na tradu, torej da na koncu neto rezultat pozitivnega trada znaša najmanj 0 (nič profita, nič izgube). Z drugimi besedami - s sicer pozitivnimi tradi si ne moremo zmanjševati davčne osnove na račun normiranih stroškov. Prav tako se normirani stroški ne dodajajo na negativnih tradih ali tradih z rezultatom 0.

Kaj pa pravilo navidezne odsvojitve? 

O tem sem napisal podroben prispevek tukaj. Pravilo navidezne odsvojitve opisuje 5. odstavek 97. člena ZDoh-2. Izvedeni finančni instrumenti pa se NE OBDAVČUJEJO  PO ZDoh-2, temveč po tem namenskemu ZDDOIFI. In torej pravilo navidezne odsvojitve za IFIje ne velja.

Mislim, da sem napisal bolj ali manj vse, kar jaz vem na temo obdavčitve IFIjev. Če ima kdo še kakšno informacijo, ki ni zajeta v postu, prosim, naj jo objavi v komentar.

nedelja, 21. marec 2021

Pravilo navidezne odsvojitve

Januarja in februarja, ko smo prijavljali svoje davčne napovedi za kapitalske dobičke, se je pojavilo kar nekaj dilem glede pravila navidezne odsvojitve. V enem postu bi rad napisal, kar sam vem o tem, da mi ne bo potrebno ves čas znova pojasnjevati.

Torej, prva stvar - zakonodaja. Vsi relevantni dokumenti so zbrani na tem FURS pagu:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_kapitala

Pod tagom Zakonodaja je Zakon od dohodnini (ZDoh-2), v katerem je 97. člen, ki pojasnjuje, kako se izračuna davčna osnova, pravilo navidezne odsvojitve pa opisuje 5. odstavek tega člena, in se glasi takole:

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju:

1.     če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala ali

2.     če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.

Za večino od nas je relevantna le prva točka tega odstavka, iz katere neposredno seveda ni jasno popolnoma nič. Zato je med dokumenti pod tagom Podrobnejši opisi tudi pojasnilo eksplicitno za pravilo navidezne odsvojitve:

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_kapitala/Opis/Dobicek_iz_kapitala_-_pravilo_navidezne_odsvojitve_kapitala.docx

Preden se poglobimo v samo vsebino tega dokumenta, naj razjasnim, katerih trgovalnih instrumentov se pravilo navidezne odsvojitve sploh dotika. Formalno povedano, vseh kapitalskih dobičkov, ki so obdavčljivi po ZDoh-2. V praksi pa to pomeni delnice in ETFi, ki smo jih pridobili z nakupom, torej "long" tip posla. Izvedeni finančni instrumenti (IFI), kot so opcije, CFDji, posli na kratko na delnicah (short), forex in ostalo torej ne sodi v to kategorijo in na njih pravilo navidezne odsvojitve nima vpliva.

Kaj torej piše v podrobnejšem opisu pravila navidezne odsvojitve? Tole je nekaj najbolj pomembnih povedi iz dokumenta:

negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ter investicijskih kuponov, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove (dobička), če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.

 Navedeno pomeni, da mora biti vsaka odsvojitev kapitala povezana vsaj z eno pridobitvijo kapitala, ki ima starejši datum od datuma odsvojitve kapitala in vsaj še z eno pridobitvijo kapitala, ki je bila opravljena v obdobju 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala.

 V obdobje navidezne odsvojitve kapitala za kakršno koli odsvojitev z izgubo se torej všteva 61 dni: dan odsvojitve, 30 dni pred odsvojitvijo in 30 dni po odsvojitvi.

Ustavimo se za trenutek tukaj. Prvi odstavek govori o tem, da za trade, na katerih smo naredili izgubo, v določenih primerih te izgube ne moremo uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove. Na primer, to pomeni, če smo naredili dva trada s takim izkupičkom:

  • Trade 1: +200$
  • Trade 2: -300$
Skupen rezultat je izguba -100$. Vendar, če nam trade 2 pade pod navidezno odsvojitev, izgube -300$ ne moremo prišteti skupnemu rezultatu. In naša davčna osnova bo tako +200$, kljub temu, da smo neto naredili izgubo. Da, to ni šala, res je tako!

Drugi odstavek zgoraj podrobneje pojasni, kdaj je v igri navidezna odsvojitev. Potrebujemo torej eno odsvojitev, ter dve pridobitvi kapitala, pri čemer mora biti ena od njiju v obdobju +-30 dni od odsvojitve. Tole naj pojasnim kar s konkretnim primerom:

  • 1.3.2021 - pridobitev 100 delnic
  • 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
  • 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic
Taka serija transakcij ustreza opisanim pogojem za navidezno odsvojitev:
  1. Odsvojitev kapitala
  2. Ena pridobitev s starejšim datumom
  3. Še ena pridobitev v obdobju +-30 dni od odsvojitve
Na tem mestu naj lastnoročno dodam še eno pojasnilo, ki iz tega dokumenta ni razvidno. Namreč, kaj pomeni "s starejšim datumom"? Kaj, če bi imeli nekaj takega:

  • 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
  • 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
  • 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic
Kot vidimo, imamo v tem primeru prvo pridobitev z istim datumom kot odsvojitev. No, izkaže se, da ta "s starejšim datumom" pač pomeni "prej". Tradi se gledajo zaporedno, tako kot so bili izvršeni, in tudi, če je bila pridobitev na isti dan kot odsvojitev, je bila "prej" in je torej ta pogoj za navidezno odsvojitev tudi v tem primeru seveda izpolnjen.

In to je formalno gledano tudi vse. Za izpostaviti je le še ena točka s pojasnilom:

            9.       Če zavezanec ves pridobljeni kapital odsvoji zgolj v eni odsvojitvi, torej je zaloga nič, se izguba v celoti             prizna (primera 14, 18 spodaj). Če pa ne odsvoji ves kapital, torej je zaloga večja od nič, se uporabi pravilo             navidezne odsvojitve.

Primer, ki pojasnjuje to točko:

  • 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
  • 20.6.2021 - pridobitev 200 delnic
  • 10.7.2021 - odsvojitev 300 delnic
V tem primeru smo ves kapital odsvojili naenkrat, zato se izguba prizna.

V dokumentu potem sledi 23 primerov, od zelo preprostih do zelo kompleksnih. Ne bi zdaj rad razlagal vseh 23 posebej, zato si bom izbral enega srednje težavnosti in poskušal pojasniti, kje in zakaj pride do navidezne odsvojitve in kje in zakaj ne. Izbral sem si primer 3, ki izgleda takle:


O1 - zakaj se za 5 delnic prizna izguba, za 20 pa ne? Kot vidimo, imamo vključne naslednje trade:
  • P1 - 12.12.2007: pridobitev 50
  • O1 - 5.1.2008: odsvojitev 25
  • P2 - 31.1.2008: pridobitev 20
Odsvojitev P2 je tista, ki naredi odsvojitev O1 "navidezno", ker je znotraj +-30 dni od O1. Tistih 20 delnic iz P2 gre med "navidezne" pri odsvojitvi O1. Za teh 20 delnic se torej izguba na O1 ne prizna, na preostalih 5 pa se.

Kaj pa odsvojitev O2? Tukaj pa so vključeni naslednji tradi:
  • Vse pridobitve pred P3, katerih skupna zaloga je 45
  • P3 - 7.7.2008: pridobitev 50
  • O2 - 14.7.2008: odsvojitev 50
Pridobitev P3 za 50 delnic znotraj obdobja +-30 dni naredi O2 navidezno odsvojitev. Tukaj bi morda pričakovali, da se izguba ne bo priznala za 45 delnic iz zaloge, vendar obstaja še eno pravilo, ki je v dokumentu opisano takole:

11.       Če je po odsvojitvi kapitala stanje zaloge enako kot je bilo pred odsvojitvijo (in povezano s pridobitvijo nadomestnega kapitala) se izguba pri odsvojitvi kapitala ne prizna (primera 2, 3 spodaj).


Tole po domače povedano pomeni, da če se po paru pridobitev-odsvojitev stanje zaloge ne spremeni, in nam odsvojitev pade pod navidezno, potem se izguba ne prizna za celoten na tak način pridobljen kapital. Skratka, kot navideznih se upošteva vseh 50 delnic, kupljenih znotraj +-30 dni od odsvojitve O2.

Še ena stvar, ki jo je pri tem potrebno povedati, je pojasnilo te točke:

            10.       Splošno pravilo v bolj zapletenih primerih je, da se pravilo navidezne odsvojitve uporablja                               kronološko. Če ima zavezanec več odsvojitev istovrstnega kapitala, pri katerih je dosegel izgubo, se tako                glede     nepriznavanja izgub najprej upošteva prva odsvojitev. Ta kapital se poračuna z najprej                                pridobljenim kapitalom v obdobju za ugotavljanje navidezne odsvojitve, dokler se tako ne poračuna ves                kapital         ali dokler ni več pridobitev, ki bi se poračunale z odsvojitvami. (primer 17 spodaj)

Spet, po domače povedano to pomeni, da nam ena pridobitev za določeno število delnic lahko naredi le za enako število delnic navideznih odsvojitev. Primer:
  • P1: 1.1.2021 - pridobitev 100
  • O1: 1.3.2021 - odsvojitev 100 (70 - Da, 30 - Ne)
  • P2: 15.3.2021 - pridobitev 30
  • O2: 20.3.2021 - odsvojitev 30 (30 - Da)
Kot že vemo, se nam pri O1 za 30 delnic ne upošteva izguba zaradi pridobitve P2. Kaj pa odsvojitev O2? Ker je bila pridobitev P2 za 30 delnic že v celoti upoštevana v navidezno maso, drugega pridobljenega kapitala v obdobju +-30 dni od O2 pa ni, se nam tako izguba na O2 v celoti upošteva.

Skratka, zadeve lahko postanejo tudi precej kompleksne in v bistvu je pri veliki množici tradov kar težko izračunati, kakšna je res davčna osnova. V ta namen si lahko pomagamo kar s kalkulatorjem na eDavkih. Odpremo lahko kakšen star že vložen dokument in se igramo na njem:




Tu potem lahko vnašamo trade in delamo informativne izračune.

Do tu vse lepo in prav. Pri testiranju raznih kombinacij pa sem opazil, da informativni izračun enostavno ne deluje tako, kot je opisano v omenjem pojasnilu za navidezno odsvojitev. Na primer, točka 9 in pripadajoča primera 14 in 18 sta zelo jasna glede tega, da se vsa izguba prizna, če se ves kapital odsvoji v eni sami transakciji. Če pa vnesem eno tako serijo v eDavke in naredim izračun:


Sistem ne naračuna nobene priznane izgube za tak trade:



Podobno je še za nekaj primerov, povsem prepisanih iz pojasnila. Žal mi še do danes ni jasno, ali je to zgolj napaka v informativnem izračunu ali se tak izračun potem tudi direktno upošteva pri izračunu dohodnine. Neka vprašanj o tem sem že pošiljal na FURS, vendar nisem dobil nobenega odgovora. Če bom izvedel karkoli, bom seveda objavil.


torek, 9. februar 2021

Trading slump

V tem času s(m)o sicer vsi čisto v prijavi davkov, ampak osnovni namen tega bloga ni pomoč pri prijavi davkov, temveč osebni trgovalni dnevnik, ki je v pomoč meni osebno, ter tudi drugim, ki se resno lotevajo aktivnega trgovanja. In v zadnjem tednu januarja se mi je zgodilo nekaj, kar enostavno moram malo popisati. Prvič zato, da sam sebi sestavim skupaj celovito sliko dogodka, in drugič zato, ker gre za nekaj, kar je za vse traderje pravzaprav neizbežno, ima pa lahko uničujoče posledice.

Torej, na kratko, doživel sem največji trading slump v zadnjih dveh letih ali nekaj takega. "Slump" je slengovski izraz za nenaden, hiter padec accounta. Včasih temu rečemo tudi "bust", včasih "drawdown", ampak jaz te tri izraze razumem malo različno. Naj jih razložim, da razumemo, za kaj točno gre.

Slump

Torej, kot rečeno, slump je nenaden, hiter padec v portfelju. Poudariti je potrebno, da je padec odklonski v smislu hitrosti in globine padca. Gre torej za nepričakovan, neobičajen dogodek. Razlogi za ta padec so lahko zelo različni, in zelo pomembno je, da si razčistimo, zakaj se je zgodil. Osnovni razlogi za tak padec so ponavadi:

  • Luknja v strategiji, ki se do zdaj še ni pojavila
  • Težave s platformo (recimo, padec paltforme, napačno izveden order)
  • Neobičajna smola (recimo, večji slippage kot običajno)
  • Naša napaka, ki je posledica malomarnosti (recimo, napačno nastavljen order)
  • Naša napaka, ki je posledica škodljivih čustvenih stanj (recimo, prekomeren pohlep)
O slumpu bom govoril v nadaljevanju tega posta, zato tukaj ne bi predolgo razglabljal vsake od teh točk.

Bust

Sam kot "bust" razumem padec v accountu do te mere, da je account praktično uničen. Bust je v bistvu samo še bolj potenciran slump. Glavna razlika v rezultatu je dejansko samo v tem, da se po slumpu še nekako lahko poberemo, tako finančno kot čustveno, po bustu pa je škoda takšna, da je potrebno popolnoma resetirati vse, od accounta do naše psihe.

Bust je praktično vedno posledica prevelikega tveganja in to ponavadi na daljše obdobje, lahko pa tudi na enem samem "all or nothing" tradu.

Drawdown

Drawdown je padec v accountu, ki je normalen, pričakovan in sistemski. Sistemski v smislu, da je pač neločljiv in neizogiben del strategije, ki jo tradamo. Sistemske drawdowne je sicer težko oceniti, ampak sčasoma, ko strategijo dovolj dolgo tradamo in imamo dovolj njene zgodovine, običajno dobimo občutek, kaj je normalno in kaj ne. In predvsem, sistemski drawdowni niso posledica naših lastnih napak! Vedno, ko ugotovimo, da smo naredili napako (ki se, mimogrede, lahko materializira kot padec ali pa tudi ne), je morebiten padec zaradi te napake vedno slump.

Moj slump

Torej, konej januarja se mi je zgodila serija tradov, ki je moj account pripeljala do tega stanja:


Da gre za slump, je precej očitno že iz samega grafa:

  • Padec je razmeroma globok in že na pogled precej bolj strm od vsej prejšnjih (drawdownov)
  • Padec ni uničujoč do te mere, da bi mi uničil account (bust)
Lahko pa dodam še to, da je bil padec posledica naslednjih razlogov, ki sem jih že prej naštel kot lastnosti slumpa:
  • Moje lastne napake v strategiji (škodljivo čustveno stanje)
  • Moje lastne malomarnosti
  • Neobičajne, vendar večje sistemske smole (slippage)
Konkretno je šlo za sedem tradov in naj navedem enega za drugim, kaj se je dogajalo:

1. Korak

Dejstvo je, da je bil januar precej dober mesec na splošno - delnice so bile "hot" in ob pogledu na Twitter je izgledalo, da vsi podirajo osebne rekorde. Iz nekega razloga pa moj sistem ni dal nekih rezultatov. Imel sem zelo malo dobrih priložnosti in še tiste, ki so bile, se niso materializirale, kot bi si želel.

No, kot mi je že v navadi, sem se potem nekako začel igrati s svojimi statistikami. Iskati edge, oziroma, če sem kaj zgrešil. Po seriji nekih testov sem prišel na idejo, da bi moral nekaj spremeniti v svojem načinu postavljanja orderjev. Ki sem ga, mimogrede, sistematično gradil dve leti. Seveda sem zdaj v pol ure ugotovil, da nekaj počnem narobe, da zaradi tega zamujam priložnosti, in da moram že danes to spremeniti:/

To sem tudi storil in takoj fasal največji loss na enem tradu do zdaj: -4.14R. Poleg tega sem iz istega razloga pokasiral še -1.2R loss na še enem tradu. In potem še en sistemski loss -0.5R. Vse to je pomenilo -5.84R daily loss, kar je tudi največ, odkar uporabljam ta sistem.

2. Korak

Prišel je naslednji dan in nove priložnosti. Takoj sem šel na star način postavljanja orderjev. Potegnilo me je v dva trada, ki pa sta bila oba lossa z neobičajno velikim slippagem, oba krepko preko -2R, skupno pa -4.76R. Torej skupno v dveh dneh skoraj -11R loss, kar je že praktično velikost mojega običajnega sistemskega drawdowna.

Pri teh dveh tradih moram poudariti, da je kljub vsemu šlo za sistemska lossa. Vsake toliko zaradi slippage pokasiram losse preko -2R, ki se jim realno ne morem izogniti. Usoda je pač hotela, da se je to zgodilo na dveh tradih zapored takoj po dnevu, ki me je že tako čustveno spravil na rob.

3. Korak

Prišel je nov dan in nove priložnosti in še dva sistemska lossa, spet oba nadpovprečno velika, skupno -2.61R. Na koncu je to pomenilo -14R v treh dneh.

4. Korak

Ne vem točno zakaj, verjetno zaradi pretirane vznemirjenosti, spregledam trade, ki pa bi bil winner, verjetno ranga +3.5R.

To so pač dejstva. V nadaljevanju pa bi rad, predvsem zase osebno, malo predebatiral, kaj taki dogodki pomenijo za traderja in kaj je najbolj pametno narediti, ko se zgodijo.

1. Ugotoviti razloge

Najbolj pomembno je, da si razjasnimo, zakaj konkretno je do tega prišlo. Kajti, če ne odkrijemo razlogov, in jih odpravimo, potem je samo vprašanje časa, kdaj se bo zadeva ponovila, mogoče v še precej hujši obliki.

Jaz osebno vedno najprej poskušam ločiti svoje napake od sistemskih. Ali je dogodek kljub vsemu pričakovan, glede na to, kaj počnem, ali pa sem nemara sam naredil kakšno večjo napako. No, v tem primeru sem kot lastne napake naštel tisto poseganje v execution na dveh tradih, ter spregledan profitabilen trade. Če bi vse izvedel tip-top, bi bil končni rezultat namesto -14R nekje okoli -5R, kar bi bilo povsem običajen sistemski drawdown. Kar se tiče strategije same, torej ne morem reči, da je ta dogodek razkril kakšno veliko luknjo.

Drugo, še bolj pomembno, pa je, zakaj sem te napake naredil. Kar se tiče spregledanega trada, mi je kristalno jasno, da sem po slumpu začel postajati prestrašen in zafrustriran. Da v bistvu podzavestno nisem želel še v en trade, ki bi lahko še povečal mojo agonijo. Dva nesrečna trada, ki sta posledica mojega nepazljivega poseganja v sicer delujoč sistem, pa sta zelo verjetno posledica tega, da sem leto 2021 štartal s ciljem, da čimprej account pripeljem v new high (gledano v R), najbolje že prvi mesec leta. Kar pa se ni zgodilo, mesec je šel proti koncu, priložnosti so splavale mimo. Torej sem očitno moral najti nek drug način, kako bom "raztural" z nekaj tradi in dosegel svoj cilj.

Posledično, ne le da zdaj ne bom doživel new high, moral bom biti izjemno previden in potrpežljiv, da ne se ne bom spravil v "bust" situacijo, iz katere se praktično ne bo več mogoče pobrati.

2. Prekiniti krvavenje

"Stop the bleeding" je še en slengovski izraz, ki pomeni, da je nemudoma potrebno prekiniti škodljiva dejanja in čustvena stanja, ki iz slumpa lahko pripeljejo do busta. To bi pravzaprav moral biti čisto prvi korak, ampak ravno analiza dogodka je tudi neke vrste prekinitev škodljivega vzorca. Skratka, treba je čimprej prekiniti katastrofalne odločitve in vrniti na staro pot, na sistem, ki deluje.

3. Soočenje z realnostjo

To je korak, ki bi se mu najraje izognil, ker je težko sprejeti realnost, ampak, če se preskoči, smo v nevarnosti, da se vrnemo v tisti neki "I'll make it all back!" attitute, za katerega pa že vemo, kam lahko pripelje.

Torej, moja realnost, naj jo narišem kar na grafu:



Kolikor si želim, da bi recimo že do konca februarja v bolj kot ne ravni črti dosegel new highs (kar sicer ni povsem nemogoče), mi je jasno, da je zgornja slika dejansko optimistično-realna. To pomeni best case scenarij. To pomeni, če naslednjih nekaj mesecev tradam res izjemno disciplinirano, praktično brez napak, in če bo tudi trg vsaj približno sodeloval in ne bom imel kakšne res velike smole, potem lahko optimistično-realno pričakujem, da bi nekje v Q3 ali Q4 prilezel ven iz tega slumpa in morda v bližino new highs. Žalostno, ampak tako pač je.

4. Plan za naprej

Tole zgoraj je krizna situacija. In kriznih situacij se ne rešuje tako, da gremo brezglavo (čustveno) v napad na polno, ampak da naredimo realen, izvedljiv načrt reševanja, kjer dejansko vidimo luč na koncu tunela, četudi oddaljeno. Moj načrt v grobem vključuje te točke:
  1. Zmanjšati rizik, kolikor je smiselno. Zame konkretno to pomeni predvsem izogibati se tradov, ki imajo potencial za kakšno veliko štalo (predvsem nizko-volatilne, poceni delnice). In pa seveda, da ne spreminjam ustaljenega postopka postavljanja orderjev.
  2. Tradati best-edge. To pomeni še enkrat pretehtati vse moje patterne in res ugotoviti, kateri imajo best-edge in kateri ne. Včasih si lahko privoščim, da malo poskušam na tradih, ki nimajo dokazanega dobrega edga, vendar moja trenutna kriza ni tako stanje. Če se želim izkopati iz tega, moram potrpežljivo čakati samo na trade, ki imajo potrjen edge, ker si samo tako najbolj povečam možnosti, da se res izplezam.
  3. Potrpežljivost - to mislim, da je ključna čustvena komponenta. Traderji seveda živimo za to, da account ves čas pomikamo v new highs in delamo progress. Vendar je trenutno moja realnost drugačna. New highs ne bo še kar nekaj časa in dejansko je precej bolj verjetno, da bom naredil še kakšen večji lower low, preden se bo moja krivulja konkretneje obrnila navzgor.
  4. Izogibati se nepotrebnemu tveganju. To je točka, ki jo enostavno moram dodati kljub točki 1. Pri tradanju se stvari neverjetno hitro zalomijo. Ko nam gre, dobimo občutek varnosti, iz katerega lahko postanemo "mlahavi". Delamo stvari, ki imajo potencial za slump ali dump, vendar nas mogoče ne kaznujejo takoj. Ampak, ko pa nas... Želim si, da res pred vsakim tradom razmislim o potencialnih nepotrebnih tveganjih, ki se jim lahko izognim.
Bolj kot razmišljam o vsem skupaj, bolj ugotavljam, da sem lahko tudi na nek način hvaležen za to izkušnjo. Kajti, roko na srce, z rizikom, ki ga trenutno uporabljam, tale slump ni pomenil kakšne resnejše finančne škode. Če bi se mi kaj takega zgodilo mogoče leto dni kasneje, ko bi operiral z mogoče petkrat večjim rizikom, pa bi bila zadeva dejansko lahko katastrofalna. 

Tradanje je izjemno težka stvar, kjer ni prostora za povprečneže. To ni redna služba, kjer smo plačani skoraj ne glede na to, kaj dejansko naredimo tisti mesec. Že za zelo majhne profite moramo biti izjemno "skillful". Edini način, da kot traderji uspemo je, da ves čas tako ali drugače napredujemo. Vsako izkušnjo, pozitivno ali negativno, enostavno moramo vzeti kot "learning experience", popraviti napake, odpraviti pomanjkljivosti in tako pač narediti še en mali korak naprej.

nedelja, 7. februar 2021

Še eToro popravki

S pomočjo eToro traderja, ki se je resno lotil uvoza XMLa iz eToro statementov, sem odkril še kar nekaj bugov v programu. Gre predvsem za trade, narejene s popolnoma enakim time-tagom (isti datum, ura, minuta). Spremembe so tako na makexml, kot makexmlifi.

Glavna sprememba, ki je od zdaj potrebna je, da je vhodni *.csv file treba posortirati po stolpcu "Position ID", torej časovno, tako kot so bile transakcije dejansko izvedene, sicer pride do napak, ki slej ko prej pripeljejo do tega, da je na koncu zaloga negativna (kakšen sell se vrine pred buy).

torek, 2. februar 2021

Popravek za eToro statement

 Odkrila se je še ena napaka na Makexml/ifi za eToro statement. Gre za primer, ko imamo na istem securityju več kot en trade s popolnoma enakim timeom (isti datum, ista minuta). Iz nekega razloga v eToro statementu niso k časovnemu tagu dodane še sekunde. To pomeni, da imata dva povsem regularna trada, recimo buy in sell na neki delnici, povsem enak čas. Program pa je narejen tako, da trade razvrsti po času, zato sem dodal popravek, da v takem primeru program sam enega od tradov premakne naprej za eno sekundo, da enega ne povozi z drugim.

Nove verzije so že na linku Orodja, kjer počasi tudi vodim evidenco popravkov, ker pričakujem, da jih bo še kar nekaj.

nedelja, 31. januar 2021

eToro update

Pojavila se je že prva napaka pri eToro statementu. V XML za D-IFI sem pozabil dodati "Vrsta IFI" oziroma tag <Type>. Program sem popravil tako, da fiksno pribije type 02 - CFD na vse posle, kar sicer ne vem, če je čisto prav, ampak kolikor sem videl statementov, je vse, kar ni Real, CFD.

Če komu to ne ustreza oziroma bi rabil kaj drugače, naj mi sporoči.

Popravek je že podprt na linku za Makexml v Orodja.

Opazil sem pa še drug problem. Kljub temu, da se XML uspešno importa v eDavke, se pri informativnem izračunu pri vseh poslih izpiše kritična napaka: Podatek 'Vrsta IFI' je obvezen.

No, ko grem pogledat v posamezen posel in kliknem na "Sprememba imena", pa je jasno, da je Vrsta IFI izbran in sicer 02 - Finančne pogodbe na razliko. In vse, kar moram narediti je, da potrdim tisto, kar je že tako ali tako v obrazcu in potem sistem odstrani napako:






Kaj je to fora, sem že poslal povpraševanje na FURS in upam, da dobim kaj nazaj. Ker za tiste, ki imate več kot nekaj 10 tradov, je tudi klikanje vsakega posla posebej čisto odveč.

četrtek, 28. januar 2021

eToro statement

Obe Makexml verziji (KDVP in IFI) imata po novem podprto prvo, testno verzijo pretvornika za eToro statement.


Poslali ste mi kar nekaj statementov in mislim, da so vsi povsem identični, torej bi načeloma moral delati za vse.

Program se požene z dodatanim tagom "etoro" takole:

    makexml.exe etoro

Vse ostalo je isto, glej readme.txt za info.

Spet je potrebno pripraviti vhodni csv ali txt file. Izvoziti je treba "Closed Positions" zavihek iz excel statementa v csv. Treba je pobrisati prvo vrstico. Zraven obeh paketov je primer et.csv. Tukaj je nekaj fint, ki sem jih opazil spotoma:

1. eDavki zahtevajo vnos številk na 4 decimalke, tudi makexml dela na tak način. Na eToru pa se očitno trada na šetsti decimalki. Torej so možne napake pri zaokroževanju - zaloga na koncu ni enaka 0, tu bodo eDavki zajamrali. Mogoče bo treba kaj ročno popraviti.
2. eDavki in makexml delata z ameriškimi decimalkami s piko (1.234). Če imate excel nastavljen, da je decimalka vejica (1,234), potem enostavno naredite Replace All vseh vejic v piko, pa bo.
3. Neke firme imajo v imenu "&", na primer Johnson & Johnson. Tega eDavki očitno ne prebavijo. Spet, Replace All vseh "&" v "And", pa bi moralo biti v redu.

Če bo kdo odkril še kakšno težavo, naj mi javi.

Druga stvar... Program je zaenkrat naštiman tako, da gleda vrednost polja "Is Real", ko se odloča, ali bo vrstico vključil v KDVP oziroma IFI. Tam, kjer piše "Real", bo zagrabil KDVP (Makexml), tam, kjer pa je nekaj drugega, npr. "CFD", pa bo zagrabil IFI (Makexmlifi). Če to ni pravilno oziroma komu ne ustreza, naj mi javi.

Tretjič... Program se ne ukvarja s tem, kaj je obdavčljivo in kaj ne. Veliko vas trada crypto in če jih ne boste pometali ven, jih bo enostavno dodal v XML. V vsakem primeru pa priporočam, da si vhodni file pripravite ločeno za KDVP in IFI, kjer je notri samo tisto, kar je res relevantno.

Nekaj sem testiral tudi posle na kratko (short) in zgleda, da zadeva nekaj naredi. Če kdo shorta, naj bo še posebej pozoren, če je res vse OK, še posebej, če ima kombinacije long/short na istem tickerju.

Posebej pa poudarjam, da ne sprejemam nikakršne odgovornosti za pravilnost XMLa, ki ga zgenerira program. Zadevo sem zmetal skupaj zelo na hitro, ker se nekaterim, ki imajo za prijaviti ogromno tradov, pač zelo mudi. Vsak SW ima napake in nekaj, kar je narejeno tako na hitro in s tako malo testiranja, enostavno ne more biti brez napak. Torej tisti, ki se ga boste takoj lotili, se zavedajte, da ste testni zajčki, dokler se ne odkrijejo in odpravijo napake v programu. Če bom deležen kakšnih čudnih mailov zaradi napačno prijavljene davčne napovedi, bom program in vse nadaljnje verzije enostavno snel z bloga in ga poslal samo tistim, ki bodo izrecno zaprosili zanj in mi tudi zagotovili, da sam ne nosim nobene odgovornosti za njihovo napoved.

petek, 22. januar 2021

Makexml za IFI

Končal sem verzijo Makexml programa za izdelavo XMLa po D-IFI shemi. Na strani Orodja je link nanj - Makexmlifi. Omogoča vnos preko ročne priprave input excela oziroma csv/txt, tako kot je v osnovni verziji Makexml, seveda z nekoliko drugačno strukturo.

Stestiral sem z input filom, ki je del zip paketa, uvozil se je v eDavke in podatki so izgledali OK. Seveda je pa možno, da ima program še kakšen bug. Če ga bo kdo uporabljal in bo naletel na kakšne težave, naj mi prosim sporoči.

četrtek, 21. januar 2021

eToro

V zadnjem mesecu sem prejel 10x več mailov kot prej v desetih letih skupaj in 90% jih je na isto temo - kako prijaviti davek za eToro.

Naj najprej povem, da sicer poznam eToro app, predvsem zaradi Aleca Baldwina, k iga oglašuje, ampak ga ne uporabljam in da torej ne vem, kaj in kako se tam trada. Ampak, kot vidim, sta na splošno glavni dilemi dve:

1. Ali je treba prijaviti napoved za navadne delnice (DOH-KDVP, obdavčeno po Zdoh-2) ali za CFDje (D-IFI, obdavčeno po ZddoIFI).

Kot so mi povedali nekateri, naj bi bili nekateri tradi dejansko CFDji, nekateri pa "real" stocks. Kje in kako se to vidi, ne vem. Mislim, da mora biti na posamezniku, da se pač zaveda oziroma se nekako pozanima, kaj dejansko trada. Kdor ima kakšen potrjen info o tem, naj prosim napiše to pod komentar.

2. Ali je v primeru CopyTrader opcije treba res prijaviti vse transakcije, ki jih je lahko ogromno?

Tu sem praktično prepričan, da da. Po zakonu moramo pač prijaviti vse transakcije, iz katerih nam FURS potem izračuna napoved za odmero davka. Kako pride do teh transkacij, ali jih naredimo sami ali prek neke avtomatike, je FURSu po mojem čisto vseeno.

Še enkrat, vnos tradov si lahko do neke mere poenostavimo z uporabo mojega generatorja XMLa, ki ga lahko uvozimo v eDavke, glej:

http://slotrade.blogspot.com/p/orodja.html

In še nekaj - avtomatskega pretvornika iz eToro account statementa letos zagotovo NE BO. Videl sem nekaj statementov in so v obliki, ki bi zahtevala bistveno več časa, kot recimo IB statement. Za letos pač je, kar je, za drugo leto pa predlagam, da si ročno vnašate trade v excel, kot je določeno v input.xlsx (glej Makexml), ki je ta trenutek že vedno najbolj zanesljiva opcija za pravilno zgeneriran XML.

Tudi generatorja XMLa za D-IFI letos "verjetno" ne bo, ker je struktura XMLa drugačna, kot za KDVP in bodo potrebne konkretne spremembe in testiranja. Računam pa, da bo na voljo tak generator za drugo leto, zato si ročno vnašajte trade v enaki obliki. Morda bo treba dodati kakšen stolpec (leverage?), ampak največ dela je itak s samim vnosom tradov.

sreda, 6. januar 2021

XML za IB in TDA

Če komu prav pride je na tem linku makexml, ki zgenerira XML direktno iz statementa za Interactive Brokers in TD Ameritrade:


Zaenkrat so podprti samo long tradi, ker ne vem, kako izgleda short trade v statementu. Še enkrat torej naprošam, če kdo ima tak info, da mi ga posreduje.

Za primer input fila glej input-ib.csv oziroma input-tda.csv.

Program se požene z dodatno opcijo "ib" oziroma "tda", ostalo je nespremenjeno. Primer:

    makexml.exe ib input=input-ib.csv convert

torek, 5. januar 2021

XML za eDavke

Imam eno prošnjo. Kot marsikdo že ve, je na pagu Orodja možno zdownloadati program "Makexml", ki iz spiska tradov v obliki csv ali txt zgenerira XML, ki se ga lahko uvozi v eDavke za prijavo davčne napovedi za dohodek od kapitala. Do sedaj sem imel podprto samo eno obliko vhodnega fila, ki jo je bilo treba pripraviti ročno. V naslednjem koraku pa bi rad podprl še file, ki se jih lahko dobi od brokerjev in bi se XML generiral direktno iz njih, da ni potrebno nobeno ali minimalno ročno delo.

Imam že tak input za brokerja TD Ameritrade in Interactive Brokers, ampak brez short tradov. Zato naprošam vse, ki ste pri katerem od teh brokerjev in shortate delnice, če mi lahko pošljete, kako izgleda izpisek za short trade, da ga lahko podprem v Makexml.

Poleg tega, vsi, ki imate kateregakoli drugega brokerja, če lahko dobite izpisek v nekakšni tekstovni obliki (csv, txt) ali excel, in imate željo, lahko poskusim podpreti tudi to obliko, vendar ne obljubim, da bo to že za letošnjo napoved.

Kontakt: jure.fritz@gmail.com