Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

 Brez dolgega uvoda... Post na temo obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI).

Zakonodaja

Zakonodaja je zbrana na tem linku:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/

Glavna stvar je zakon o obdavčitvi IFIjev "Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5400

Bolj po človeško pa so stvari opisane v brošuri "Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/Opis/Obdavcitev_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov.docx

V povezavi z IFIji pa je pomemben tudi "Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7888#

Oziroma 7. člen iz tega zakona, kjer so opredeljeni izvedeni finančni instrumenti (kaj je IFI in kaj ni). Meni osebno je zadeva zelo nejasno napisana, zato se raje ne bom ukvarjal z interpretacijo. Pojdimo raje na nekaj konkretnih vprašanj, kaj sodi pod IFI in kaj ne. 

Ali je Forex obdavčen po ZDDOIFI?

Veliko polemik je predvsem glede valutnega trgovanja (Forex), ali je to IFI, ali je obdavčeno ali ne. V poglavju 4 v Brošuri, točka b) piše takole:

b) Valutno trgovanje

Upoštevaje opredelitev izvedenih finančnih instrumentov v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1, se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Navedeno je potrebno upoštevati v primeru trgovanja preko Foreign Exchange Market (FOREX). Opozoriti je potrebno, da se dobiček iz poslov promptnega (spot) valutnega trgovanja, če ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.

Iz navedenega sledi, da se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.

Torej, v splošnem je, razen, če se to opravlja v okviru opravljanja "dejavnosti", valutno trgovanje neobdavčeno. V detajle glede tega, kaj in kdaj je dejavnost, se ne bi spuščal, ker tega področja ne poznam. Je pa v zvezi s tem FURS izdal brošuro na temo kriptovalut. Tole bom verjetno podrobneje obdelal v kakšnem ločenem postu, ampak ne bo škodilo, če so vsaj vsi linki zbrani na enem mestu. Torej...

Kaj pa kriptovalute?

Na tem linku je vse, kar je davčnih opisov trgovanja s kriptovalutami:

https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/

Najbolj pomemben je dokument "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.docx

Dokument je razmeroma dolg in meni osebno samo na pol jasen, zato ne bi rad navajal zaključkov. Ampak, tisto, kar je za večino tistih, ki zgolj trgujejo kriptovalute, je verjetno tole iz poglavja 2.2.2:

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so: 

1. večje število realiziranih naročil  v obdobju enega leta,

2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,

3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, 

4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu ,

5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,

6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti. 

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Na kratko, davčna si tukaj pušča precej svobode pri odločanju, kdo trguje ali rudari kriptovalue v okviru opravljanja dejavnosti in kdo ne. Mislim, da lahko precej varno rečeno, da pri nekem občasnem kupovanju in prodajanju (max nekaj tradov na mesec?) z nekimi normalnimi zneski (nekaj 100€, mogoče nekaj 1000€?) ne bomo kar tako ožigosani, da opravljamo dejavnost. Osebno pa sem mnenja, da je verjetno še najbolj relevanten faktor priliv na tekoči račun (če tradov sploh ne prijavimo) oziroma nadpovprečno veliki profiti iz trgovanja (če trade prijavimo). Mislim, da dokler FURSov sistem ne zazna enega ali/in drugega, ne bi smelo biti problemov.

Torej, trgovanje s kriptovalutami v nekih normalnih okvirih NI OBDAVČENO, razen...

Kaj pa CFDji na forex, kripto?

CFD (Contract For Difference) je izveden finančni instrument, kjer "stavimo" na razliko v ceni dejanskega instrumenta. Dejanski instrument je lahko praktično karkoli - neka delnica (npr. Amazon), cena zlata na trgu dragih kovin, ali pa cena nekega valutnega križa ali celo vrednost neke kriptovalute. Skratka, kar je pomembno je to, da je CFD instrument sam zase. V tem primeru trgujemo CFD in ne direktno instrumenta, na katerega je CFD vezan (spot forex ali kriptovaluta). In to pomeni, da se tradanje CFDjev katerekoli vrste obdavči po ZDDOIFI.

To je relevantno predvsem za veliko število ljudi, ki tradajo prek eToro. Kolikor sem sam videl, je večina (vsi??) kripto tradov na eToro dejansko CFDjev. In to pomeni, da so obdavčeni po ZDDOIFI.

Kaj so torej IFIji?

Na kratko - CFDji, opcije, futuresi in kar je še drugih posebnih izvedenk, ki jih sam niti ne poznam.

Obdavčitev IFIjev

Zdaj smo končno prišli do same obdavčitve IFIjev. Na srečo pa so tu zadeve precej bolj preproste. Pojdimo kar čez ZDDOIFI in poglejmo ključne točke:

Stopnja davka

Stopnja davka je opisana v 14. členu:

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 27,5%.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:

1.      petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 20%,

2.      desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 15%,

3.      15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 10%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40%.

Torej, če držimo IFI manj kot eno leto, je davek 40%. Če ga držimo vsaj eno leto, do pet let, je 27,5%. Po petih letih je 20% in potem pade na 15% in 10% na vsakih pet let. Za večino nas je verjetno manj kot eno leto držanja še najbolj realen scenarij, torej bomo plačali davek na dobiček 40%.

Davčna osnova

Izračun davčne osnove je opisan v 11. členu:

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.      seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.      pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Torej, gre preprosto za to, da je osnova za davek profit, ki smo ga naredili pri tradu, plus normirani stroški, oziroma olajšava, ki se računa za vsak trade posebej na sledeč način:

• 1% vrednosti nakupa in prodaje oziroma v primeru posla z vzvodom (leverage), je to 0.25% od nakupa in prodaje

Treba je razumeti še to, da z normiranimi stroški ne moremo "v minus" na sicer pozitivnem tradu. Največja vrednost normiranih stroškov je lahko zgolj v višini profita na tradu, torej da na koncu neto rezultat pozitivnega trada znaša najmanj 0 (nič profita, nič izgube). Z drugimi besedami - s sicer pozitivnimi tradi si ne moremo zmanjševati davčne osnove na račun normiranih stroškov. Prav tako se normirani stroški ne dodajajo na negativnih tradih ali tradih z rezultatom 0.

Kaj pa pravilo navidezne odsvojitve? 

O tem sem napisal podroben prispevek tukaj. Pravilo navidezne odsvojitve opisuje 5. odstavek 97. člena ZDoh-2. Izvedeni finančni instrumenti pa se NE OBDAVČUJEJO  PO ZDoh-2, temveč po tem namenskemu ZDDOIFI. In torej pravilo navidezne odsvojitve za IFIje ne velja.

Mislim, da sem napisal bolj ali manj vse, kar jaz vem na temo obdavčitve IFIjev. Če ima kdo še kakšno informacijo, ki ni zajeta v postu, prosim, naj jo objavi v komentar.