Ampak, če želim to zgodbo celovito zaključiti, potem se moram malo dotakniti še druge opcije, kjer pa sem sam dejansko veliko bolj izkušen, to je, da se razvoja sistema lotimo čisto sami na lastno pest. Torej v stilu Do-It-Yourself (DIY).
Prednosti in slabosti DIY tradinga
Mogoče kot prvo, zakaj bi sploh kdo želel iti v to smer, saj je logično, da se je veliko lažje in hitreje učiti od tistih, ki stvar že obvladajo. Kaj so prednosti in slabosti DIY pristopa?
Glavna slabost definitivno princip odkrivanja tople vode in velike izgube na času in morda tudi denarju. Dejstvo je, da tudi, če skozi leta študija pridemo do učinkovite metode, le-ta po vsej verjetnosti ne bo nič novega, kar ne bi nekdo nekje že uporabljal.
Potem se lahko kot velika ovira izkaže tudi dejstvo, da nimamo nobenega mentorja, nikogar za karkoli vprašati. To spet pomeni, da moramo vse težave in ovire razreševati sami.
Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da tudi subscription na nek service ne bo prinesel uspeha kar sam po sebi. Tudi najbolj ambiciozni traderji, ki imajo dobre mentorje (in jih tudi drago plačujejo), običajno rabijo dve do tri leta, preden jim kolikor toliko steče.
Ena večjih prednosti je seveda to, da ne rabimo nikomur nič plačevati, torej je učenje načeloma zastonj. Čeprav je zelo težko reči, ali na ta način privarčevan denar odtehta izgube, ki jih naredimo, ker stvari ne obvladamo.
Morda še največja prednost, ki jo sam vidim pa je, da se ne moremo navezati na nek service, mentorja ali celo metodo. Če stvari delamo sami, potem jih zagotovo delamo na način, ki nam samim najbolj ustreza. Na ta način tudi neizogibno razvijamo neodvisnost, ki je eventuelno za uspešno tradanje nujno potrebna.
Poleg vsega tega bi omenil še to, da nekateri ljudje enostavno ne morejo biti kopirni stroji. Takih predvidevam ni veliko, vendar obstaja tip človeka, ki je izrazito individualističen, naravnan v raziskovanje in odkrivanje novega. Nekaterim ljudem je razvoj svojega lastnega sistema morda še bolj pomemben od profitov (kar se sicer tekom let lahko spremeni) in za take je absolutno bolje, da poskušajo sami.
Kako razviti svoje lasten sistem
Kot sem nekako že nakazal, sem tudi jaz tak tip. Čeprav sem ideje dobival od marsikje, sem skozi leta več ali manj razvijal čisto sebi lasten sistem, jih vmes sicer več zamenjal, ampak ves čas mi je bil cilj narediti nekaj bolj kot ne unikatnega. V nadaljevanju bom poskušal dati par splošnih napotkov, kako čim hitreje razviti trgovalni sistem, ki bo dajal pozitiven rezultat.
Trading edge in izogibanje naključnosti
Ko gledam nazaj, kako sem se sam loteval tradanja, bi danes rekel, da sem največjo napako naredil, ker si nisem nikoli dovolj jasno razčistil, od kje in na kakšen način naj bi sploh prišli profiti pri trgovanju. Za nekoga, ki se uči z mentorjem, to ni tako pomembno, ker ima mentor sam dovolj dolgo zgodovino uspešnega tradanja, da smo lahko prepričani, da to, kar počne, ima nek smisel. Za nekoga, ki gre po DIY, pa je to razumevanje ključno! Zakaj? Zato, ker če ne bomo znali pravilno ovrednotiti, ali so rezultati našega sistema v nekem obdobju dejansko normalni in pričakovani ali ne, ne bomo imeli nobenih meril, ali sploh delamo v pravo smer.
Naj povem bolj po domače. Moje mnenje, in mnenje številnih uspešnih traderjev je, da je gibanje cen večino časa naključno. Kaj to pomeni? Lahko bi šel v globoke filozofije o tem, kako se cene premikajo na osnovi povpraševanja in ponudbe in kako nanju v vsakem trenutku vpliva na desetine bolj ali manj nepredvidljivih dejavnikov, ampak zadevo je mogoče strniti v eno preprosto poved:
Večino časa prihodnjega gibanja cen ni mogoče predvideti z neko dovolj visoko verjetnostjo.
In kaj to pomeni? To pomeni, da se nam zlahka zgodi, da bodo tudi naši rezultati v nekem opazovanem obdobju naključni. Na primer, če smo imeli imeli zelo dobro obdobje s sistemom, ki nima dejanskega edga (daje naključne rezultate), potem to pomeni, da se bo zadeva slej ko prej obrnila in nas zelo verjetno pahnila v negativno obdobje. Po drugi strani, če imamo slabo obdobje s sistemom, ki ima edge (daje ne-naključne pozitivne rezultate), potem smo lahko prepričani, da se bo naša krivulja slej ko prej vrnila v pozitivne tirnice. Vsaj v teoriji je tako, v praksi je seveda vsako obdobje zgodba zase.
Ker bi lahko na temo naključnosti napisal celo knjigo, se bom tu poskušal ustaviti in bom raje samo navedel par knjig, kjer se avtorji te teme lotevajo v detajle:
Mark Douglas - Trading in the zone
Adam Grimes - The art and science of technical analysis
Richard Weissman - Trade like a casino
Van Tharp - Trade your way to financial freedom
Kdor se tradanja loteva povsem sam, mu res toplo svetujem, da se vsaj deloma seznani s pojmi, ki jih obravnavajo te knjige.
Sistem za razvoj sistema
Moja druga napaka je bila, da dolgo časa nisem vedel, kako naj bi sploh sestavil skupaj nek dober trgovalni sistem. Ali potrebujem kakšna orodja, katere podatke naj zbiram, kako, ali naj vodim neke natančne številske podatke ali naj raje izurim oko za grafe?
Dejstvo je, da če hočemo razviti sistem, potem moramo biti kar se da sistematični. Če se želimo izogniti naključnosti, potemo moramo pač poskrbeti, da jo izločimo iz igre. In po mojem mnenju je edini način, da to dosežemo, da smo disciplinirani, natančni in sistematični, kolikor je le mogoče. Naj na kratko pojasnim, kaj to pomeni v praksi.
Da še enkrat ponovim - vse sklepam iz osnovne predpostavke, da je večina dogajanja na trgih naključnega. Naš cilj je dvojni. Prvič, da iz te naključnosti izbezamo ven nekaj nenaključnega. In drugič, da v nenaključnem vzorca najdemo vzorec, ki bo dajal rezultate v našo korist. Bom dal nek konkretni primer za lažje razumevanje. Recimo, da se odločimo, da bomo opazovali vzorec na grafu simetrični trikotnik. Ta v splošnem izgleda nekako takole:
Ker se na začetku želimo čimbolj omejiti, predpostavimo, da gledamo samo breakout navzgor. Kako iz tega vzorca dobiti ven nekaj nenaključnega, kar bo dalo pozitiven rezultat? Recimo, da smo tekom opazovanja in iskanja tega vzorca na našem instrumentu (recimo delnice) našli natanko 200 vzorcev, ki bi po naši oceni padli v ta vzorec. Naš sample size je torej N=200.
Kaj zdaj? Najprej moramo iz samega vzorca narediti trade. Odločiti se moramo, kje bomo kupili in kje prodali. Tukaj naletimo na prvo ogromno oviro. Recimo, da nam je pri tako lepem simetričnem vzorcu še dokaj jasno, kje je najbolj pametno kupiti (pri preboju zgornje linije na zadnji swing v vzorcu), ni nam pa tako zelo jasno, kje je najbolj smiselno postaviti stop-loss. Še mnogo manj nam je pa jasno, kje prodati s profitom ali celo dvigovati stop!
Naslednja stvar nas lahko šokira, ko si gremo ogledovati screenshote naših sample vzorcev, ki smo jih delali (in delati jih moramo, brez debate!):
Kar slej ko prej ugovotimo je, da si niti dva vzorca od 200 nista povsem enaka! Kaj je potem sploh naš vzorec, kateri tradi iz sampla 200 sploh sodijo vanj??
Da ne bom predolg, mislim, da je moj point jasen. Najprej si moramo pripraviti teren, da bomo sploh lahko delali s temi stvarmi. Moramo imeti sistem, po katerem bomo lahko vsako od zgornjih predpostavk (spremenljivk!) stestirali neodvisno samo zase oziroma v kombinaciji s katerokoli drugo predpostavko. To seveda pomeni veliko nekega dela, vendar je to tudi edini način, da iz naključnosti izločimo ven nekaj nenaključnega.
Kaj, kako
Kako se pa zdaj res lotiti tega dela? Kot sem že omenil, najprej potrebujemo neko osnovo, neko predpostavko. Recimo, da se res odločimo za bullish breakout na simetričnem trikotniku.
V drugi fazi gremo potem gledat grafe in delat screenshote, mar ne? NE! Lahko sicer tudi, vendar bomo vedno znova ugotavljali, da smo nekaj pozabili in bomo morali vedno znova in znova gledati vedno iste grafe. Ne, v drugi fazi se moramo odločiti, kje in kako bomo hranili podatke. Ali bo to Excel ali kaj drugega, recimo kakšna spletna aplikacija za ta namen. Smiselno je vnaprej razmisliti, kako bomo delali zadnjo fazo, to je testiranje.
V tretji fazi, in ta je po mojem mnenju še najbolj pomembna, moramo razmisliti, kaj vse bi lahko vplivalo na rezultat trada. Razmisliti moramo, katere podatke bomo gledali in jih hranili. To je tudi najbolj kritična faza, kajti če tu izpustimo nekaj ključnega, se nam zna zgoditi, da bo vse zaman. Zato je res pomembno, da si vzamemo veliko časa in izluščimo vse možne spremenljivke, tudi tiste, ki so morda tako podrobne, da jih morda sploh ne bomo mogli ustrezno ocenjevati, ampak vseeno, veliko večja škoda bo, če bomo kaj izpustili. Pri tem drži pravilo, da spremenljivk ne bo nikoli preveč. Ko bomo naredili prve verodostojne teste, se bo tako ali tako hitro pokazalo, kaj nima nobene veze, in bomo stvar lahko kasneje izločili. Vendar ne smemo vnaprej delati nikakršnih predpostavk.
V četrti fazi potem res lahko naredimo screenshote z vsem, kar smo definirali kot pomembno.
Peta faza pa je potem dejansko testiranje.
O samem testiranju bi spet lahko napisal celo serijo postov, in mogoče jo nekoč tudi bom, kajti to je definitivna kritičen korak, ki je tudi najbolj kompleksen. Ampak namen tega posta je bil predstaviti, kako lahko nekdo sam, povsem na lastno pest, začne razvijati trgovalni sistem, s pravimi osnovami in razumevanjem.
Ko imam enkrat naš sistem testiranja razvit do te mere, da končno pridemo do nekih rezultat, je ena prvih stvari, ki jo ugotovimo to, da je naš sample size čisto premajhen. Da recimo pri nekem testu, na katerega veliko stavimo iz sampla 200 vanj pade samo 7 tradov. In to bi rekel je šesti korak - da se nikoli dejansko ne ustavimo pri zbiranju tradov in povečevanju sampla. Ko imamo enkrat testni sistem zadovoljivo izpopolnjen, je glavnina dela dnevno iskanje in zbiranje sample tradov. To je edini način, da sistemu zagotovimo res dolgoročno nenaključnost preko vseh možnih faz trga, ki ga trgujemo.
