Market review

Naredimo kratek pregled dogajanja na ameriškem delniškem trgu. Vojna v Ukrajini je v polnem razmahu, nihče ne ve, kaj sledi, delnice so v bear marketu. Ali lahko kmalu pričakujem kakšen trden bottom in obrat trenda? Sploh glede na to, da smo v zadnjih dveh dneh videli kar lep Follow Through Day (FTD) na vseh indeksih:

To je lahko, dno, lahko ni. Zame osebno to niti ni bistveno vprašanje, kajti preštudiral sem dovolj preteklih korekcij, da lahko zanesljivo rečem, da:

1. Se najmočnejši in najbolj prepričljivi skoki navzgor na indeksih zgodijo med bear marketi.
2. Ni tako pomembno, kako izgleda tak skok (praktično vedno je izjemno convincing), kot to, kaj se zgodi v dneh in tednih za tem.
3. Se pravi timing za bolj agresivne nakupi ponavadi pojavi šele nekaj tednov za dejanskim dnom, ko se vse zvezde sestavijo skupaj.

Primerov imam več kot dovolj, ampak poglejmo jih samo nekaj, ki so morda še najbolj podobni trenutni situaciji:

Prvi primer bi bil korekcija konec 2018, kjer je SPY dvakrat sproduciral precej prepričljiv rally, oba sta failala, na koncu pa je trg doživel V bottom, kjer se je tista prava nakupna priložnost (za bolj dolgoročne swing ali pozicijske trade iz baz) pojavila šele 3-4 tedne po dnu, ko se je indeks na kratko ustalil okoli MA50.

Korekcija za začetka 2018. Tukaj je bila največja globina padca dejansko dosežena že v prvem crashu, je pa potem trg kar 4 mesece preživel v "no man's land", s številnimi failed rallyji.

2015-2016.  Trg je skoraj eno leto preživel v kanalu brez daljšega trenda. Izjemno zahtevno obdobje za market timing, ampak na koncu koncev je SPY moral suvereno osvojiti vsa daljša povprečja, preden je lahko breaknil v new high.

2011 - eden lepših primerov krajših "convincing-looking" rallyjev, ki jim po shakeoutu sledi daljši, še bolj convincing trend, kljub vsemu pa se je prava nakupna priložnost pojavila šele mesece kasneje, ko je SPY nekako uspel presekati vsa daljša povprečja.

Vsi nadaljnji primeri bi bili precej podobni tem, ampak point je: na podlagi nekaj dobrih dni prehitro predvidevati, da je korekcije konec in da se bo začel nov bullish trend, bolj pogosto kot ne vodi v serijo napačnih timingov. Eden od teh rallyjev bo na koncu dejansko začel nov bull market, ampak na podlagi tega, kar smo videli do sedaj, je nemogoče reči, da je to zdaj. To je šele prva faza od vsaj še dveh, ki bi ju osebno rad videl:

1. SPY po tem rallyu ne "sell-offa" takoj, ampak zdrži vsaj nekaj dni v prvem pullbacku.
2. Eventuelno uspešno osvoji tako MA50 kot MA200. Zelo pogosto se zgodi tisti prvi, daljši trend, ki se indeks nekako priplazi do MA50, MA200, pogosto pa obeh skupaj, in potem faila na tej točki. Pa ne, da bi bilo na tej povprečjih kaj magičnega, ampak izkazalo se je, da pogosto lahko služita kot dobra referenca.

Tako da, kar se mene tiče, poskušam z majhnimi pozicijami na delnicah, ki mi tako ali drugače izgledajo OK. Na noben način pa v tem trenutku nisem pripravljen povečevati rizika na nivo, kjer bi fail na vseh pozicijah predtavljal bolečino. Verjetnost, da se to zgodi, je enostavno še prevelika.

Tudi moj portfelj se v zadnjih mesecih ni premaknil nikamor. Kljub temu sem s svojo oceno situacije in tradi, ki sem jih delal, kar zadovoljen. Prvič, nisem sproduciral kakšnega res velikega drawdowna (v preteklosti praktično vedno), hkrati pa sem ostal v stiku s trgom, kar je po mojem mnenju tudi pomembno, kajti nov bull market, ko se bo pojavil, tega ne bo naznanil. Ravno obratno, zelo verjetno se bo začel v stanju, ko bo vse "v podnu", sentiment izjemno negativen, traderji bodo povsem obupali, zapirali trgovalne račune, vsi bodo govorili, da od delnic nikoli več ne bo nič... Zato poskušam ostati v stiku z dogajanjem tako, da še vedno vsakodnevno delam svoje scane, in občasno tudi naredim kakšen nakup in čakam trenutek, ko mi bo trg sam povedal, da se dogaja nov bull market.

Lekcije po letih

Analiza, ki sem jo letos res želel narediti, tudi, če ne napišem nobenega posta več do 2023, je primerjava moji letnih pregledov tam nekje od 2013 naprej, ko sem začel s tem. Zelo me zanima, kako se je moj vidik na tradanje spreminjal v zadnjih cca 10 letih in upam, da bom uspel dobiti nekaj informacij o tem, zakaj mi še vedno ni uspelo narediti preboja v konsistentno profitabilnost in seveda dobiti kakšno novo idejo za naprej. No, pojdimo po vrsti po letih...

2013

Tale post sem napisal konec leta 2013:

https://slotrade.blogspot.com/2013/12/lekcije-leta-2013.html

No, po hitrem pregledu mi je očitno, da sem se leta 2013 močno nagibal v position trading. Izgleda, da sem zaključil, da je zame najboljši pristop poskušati delnice kupiti na začetku trenda, kar izgleda kot "Stage 2 breakout" po Wyckoff metodiki. To me v bistvu ne preseneča, spominjam se, da sem se takrat najbolj navduševal nad raznimi spletnimi trend followerji, glavni razlog za to pa je, roko na srce, ker je ravno leto 2013 bilo zelo "trendno" in so take metodike pač delovale.

Prišel sem tudi do zaključka, da nima smisla preveč analizirati trga po dolgem in počez, da se ne želim ukvarjati s fundamenti, ter da chart patterni naj ne bi imeli preveč vpliva na izbiro delnic, da je bolj pomemben, kot sem že zgoraj omenil, kontekst trenda, v katerem je delnica. Bom videl, kaj je sledilo v prihodnjih letih...

2014

No, leto 2014 je bilo očitno na nek način prelomno. Očitno sem bil iz takega ali drugačne razloga nezadovoljen s svojim performancom (kar ne bi smelo biti preveč presenetljivo, kajti za razliko od 2014, je bilo 2013 ne-trendno leto, in če sem ga poskušal trend followati, verjetno nisem mogel biti preveč učinkovit), kajti po novem letu sem se lotil izjemno sistematične pisanja vseh možnih detajlov svoje metodike, ki je na koncu dobil epilog v nekaj 100-stranskem pdfju, ki sem ga imel nekaj časa objavljenega tudi na blogu. Nikakor se zdajle ne mislim spuščati v detajle te "moje metode", bom pa vseeno naštel vse poste na to temo:

https://slotrade.blogspot.com/2015/01/moja-metoda-osnovna-ideja.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/01/moja-metoda-pogoji-za-dober-trend-1-baza.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/02/moja-metoda-pogoji-za-dober-trend-2.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/02/moja-metoda-kaj-in-kdaj-kupiti-1-timing.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/02/moja-metoda-kaj-in-kdaj-kupiti-3-setup.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/02/moja-metoda-risk-in-position-sizing.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/02/moja-metoda-prodaja-1-prvi-stop-loss.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/02/moja-metoda-prodaja-2-prvi-dvig-stopa.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/03/moja-metoda-prodaja-3-trailanje-trenda.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/04/moja-metoda-prodaja-4-prodaja.html

Spominjam se, da sem tam nekje med letoma 2014 in 2015 počasi začel dojemati, da trgovanje z delnicami ni enostavno. Besno sem študiral vse mogoče knjige in bloge in prišel do zaključka, da moram imeti sistematičen pristop, z vsemi detajli do potankosti razdelanimi. S čimer bi se strinjal še danes. Ampak glavna razlika med mojim takratnim in današnjim razmišljanjem, je verjetno v tem, da sem takrat resnično verjel, da je nekako zadostno, če definiram vse tehnične detajle - pač po svojih najboljših močeh - in da bodo dobri rezultati padli ven sami od sebe, in predvsem - KONSISTENTNO. Mislim, da takrat še nisem kaj dosti razmišljal o fundamentalnih razlogih, zaradi katerih bi neka metodika morala delovati ali ne delovati. Niti o tem, da imajo vsi trgovalni instrumenti, še posebej pa delniški trg, svoje cikle, kar je treba nekako zajeti v sistem. Imel sem zelo slab risk management. Še najbolj pa se mi verjetno ni sanjalo o "on-off" lastnostih sistema, ki sem ga razvijal. Več o tem kasneje.

2015

Konec leta 2015 nisem naredil posta z lekcijami, le statističen pregled. Spet, ne preveč presenetljivo, kajti leto 2015 je bilo zame razmeroma dobro in verjetno nisem imel motivacije se ukvarjati s tem. Vidim pa, da sem se še vedno veliko ukvarjal z indeksi in napovedmi, kajti še vsako leto do sedaj sem napisal post s pregledom indeksov ter mojimi pričakovanji za naslednje leto. Zabavno branje, ampak danes se tega sploh ne lotevam več.

2016

Leto 2016 je bilo mislim, da prvo, ko sem na koncu leta imel neto izgubo. Spet veliko statističnih podatkov (traderska statistika je počasi postala moja strast), in pa "cilji" za naslednje leto:

1. Delež winnerjev bi rad imel vsaj 20% (leta 2016 14%).
2. Rad bi imel manj kot 100 izgubnih tradov (leta 2016 179). 
3. Rad bi, da skupna izguba od looserjev ne bo večja od 15% glavnice (leta 2016 23%).

Poleg tega sem napisal še, da bi se moral izogibati preveč volatilnim delnicam, ter da moram paziti na svoj kapital. Očitno je bila to prva izkušnja s tem, da se z delnicami brez problema da narediti tudi minus in počasi sem začel dojemati, da je to grožnjo treba jemati skrajno resno.

Kolikor se spomnih od zgornjih ciljev ni bilo nič. Mi je pa jasno, da je bil to bolj kot "plan" le paničen klic iz frustracije. Kajti počasi, počasi sem iz leta v leto ugotavljal, da se ne premaknem nikamor. Bil sem zmeden, nisem vedel več, kaj naj naredim in očitno sem pač poskušal vse, kar mi je padlo na pamet, da bi prišel do sistema, ki bo bolj konsistenten.

2017

Wake up call! Nekaj citatov iz pregleda za 2017:

...leto 2017 je bilo upoštevajoč okoliščine (trg večino časa v uptrendu) zame porazno slabo...

...lahko povem, da sem zaključil z 18% izgube (okoli 12% brez provizij)...

...mi je postalo jasno, da nekaj v osnovi ni v redu z mojo metodologijo izbire kandidatov za nakup...

...če sem si lani za glavne cilje postavil predvsem omejevanje neuspešnih tradov, sem letos mnenja, da to ni prava pot. Letošnje leto je jasno pokazalo, da je problem že v sami izbiri kandidatov...

...letos si enostavno moram postaviti le en cilj: Izdelati metodo kupovanja, ki bo konsistentno dajala pozitivne trade...

Najbolj negativno leto do sedaj in očitno sem spet našel motivacijo za konkretne analize, kaj je šlo narobe in kako stvari popraviti. Po spominu znam povedati, da sem ravno v letu 2018 začel z vsemi mogočimi eksperimenti, primarno tehnične narave, hkrati pa začel tudi pisati program za statistično analizo. Skratka, nekje od 2018 naprej sem se začel vse bolj ukvarjati s statistično naravo tradanje. In da vidimo, kam me je to pripeljalo...

2018

No, naslov posta, ki sem ga napisal po 2018 (Nova faza) je jasen pokazatelj, kaj se mi je takrat dogajalo.

https://slotrade.blogspot.com/2019/02/nova-faza.html

Še nekaj citatov iz tega posta:

...sem po analizah svojega tradanja za leto 2018 prišel do zaključka, da moram nekaj spremeniti...

...leto 2018 je bilo zame najboljše do sedaj, naredil sem cca 25% neto plusa... Vendar mi je po temeljitih analizah tradov postalo jasno, da sem imel pri tem precejšnjo mero sreče...

...vem, da se tudi povprečnim traderjem stvari vsake toliko sestavijo skupaj...

Potem sem še nekaj razpisal o "boom and bust" ciklu, ter da menim, da sem še vedno v tem ciklu, pač na osnovi boom-bust gibanja svoje performančne krivulje.

Sledili sta približno dve leti, ko sem statistične analize pripeljal blizu svojega absolutnega maksimuma. Popolnoma sem spremenil svoj pogled na tradanje, povsem preklopil na nove vzorce in pravila, in poskušal preko ogromne statistične baze tradov in namenskega SW najti "edge" v tradanju.

2019

Post, ki sem ga napisal takrat je zelo zgovoren:

https://slotrade.blogspot.com/2020/01/lekcije-leta-2019.html

Zaključil sem, da je tradanje igra statistične verjetnosti in da je statistični edge vse, kar je pomembno. Kaj je to pomenilo za naslednje leto, je seveda jasno - še več zbiranja statistik.

Tukaj bi se rad za trenutek ustavil. Kar sem zgoraj napisal, se morda sliši kar smiselno, in dejansko mislim, da tudi je. Na tem mestu pa bi rad sam sebe vprašal, na kakšen način sem prišel do tako trdnega prepričanja, da je statistični edge potreben in tudi zadosten?

To se je zgodilo izključno na osnovi knjige Trading in the zone, Marka Douglasa. Leta 2019 sem mislim, da 4x preposlušal avdio knjigo in še nekajkrat njegovo predavanje na youtubu:

https://www.youtube.com/watch?v=QgaTlTfQnZI

Ne bom razglabljal o sami knjigi ali idejah iz nje. Lahko rečem: fantastična knjiga in še boljše predavanje! Mislim pa, da mi je glavna ideja iz te knjige "statističen edge je potreben in zadosten pogoj za konsistetno profitabilno tradanje" padla v glavo ravno v pravem trenutku. Ko nisem več videl rešitev za svoje tradanje, mi je dala novo upanje. In pograbil sem jo s polno ihto, jo vzel za svojo in verjetl, da je to ne le prava, temveč celo edina pot. Kot da ne bi iz prejšnjih let vedel, da pa morda stvari le niso tako enostavne, kot bi si jaz rad želel...

2020

https://slotrade.blogspot.com/2020/12/zakljucek-leta-2020.html

Še več statistik in analiz. Leto 2020 je bilo sicer kar dobro, realizacija +35R in zelo lepa konsistenca. Žal pa se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi... Že po nekaj mesecih leta 2021 se mi je (spet) vse podrlo. In kar je izgledalo kot (končno) konsistenca, se je spet zaključilo v bust cikel. In zato sem tam nekje aprila-maja 2021 opustil svoje težnje po iskanju zgolj statističnega edga na tehničnih vzorcih, se vrnil k osnovam in poskusil nadaljevati tam, kjer sem dve leti nazaj končal.

2021

https://slotrade.blogspot.com/2022/01/lekcije-leta-2021.html

Da bo slika celovita, naj še enkrat ponovim, kje je trenutno moj mindset:

Prvič, menim, da pri tradanju ne obstaja prav ali narobe. Dejstva kažejo na to, da ljudje uspešno tradanje na zelo različne načine, in na koncu je izbira posmeznika, česa se bo lotil. Ključno pa je, da se zavežemo enemu sistemu in ga resnično pripeljemo do konca. Kajti, moje opažanje je, da že izjemno majhni detajli, ki jih ne upoštevamo, lahko pokvarijo sistem do te mere, da ne deluje. In ti detajli niso enaki kar za vse sisteme. Potrebno je pridobiti "field knowledge" - se resnično dobro zavedati, kaj počnemo in kaj vse vpliva na to, kar počnemo. In to pač zahteva čas, študij, eksperimentiranje, popravljanje napak in da, tudi statistične analize.

No, tako. Če bi nekaj potegnil ven na osnovi vsega napisanega, bi naposled rekel tole:

• Treba je vztrajati pri enem sistemu in ga pripeljati do konca
• Študiraj, kaj počnejo drugi, ki tradajo podobno
• Sproti popravljaj napake oziroma na sistematičen način preverjaj, kaj deluje in kaj ne
• Raziskuj, kaj vse še vpliva na sistem. Vedno se še najde nekaj, česar nisi upošteval

Lekcije leta 2021

Bolj kot se poskušam zavezati, da letos bom pa RES bolj vestno pisal na blog, manj mi uspeva. Zato te obljube tokrat ne bom dal. Eno navado pa bi vseeno rad obdržal in to je, da ob koncu leta naredim nek review preteklega leta in predvsem, da napišem, kaj mislim, da so bile glavne lekcije lanskega leta. Tole sem začuda kar pridno delal, spodaj so linki na tovrstne poste iz prejšnjih let:

https://slotrade.blogspot.com/2020/12/zakljucek-leta-2020.html

https://slotrade.blogspot.com/2020/01/lekcije-leta-2019.html

https://slotrade.blogspot.com/2018/12/pred-zakljuckom-leta.html

https://slotrade.blogspot.com/2018/01/plan-za-2018_2.html

https://slotrade.blogspot.com/2017/12/za-konec-leta.html

https://slotrade.blogspot.com/2017/01/statistika-za-2016-in-cilji-za-2017.html

https://slotrade.blogspot.com/2016/01/pregled-leta-2015.html

https://slotrade.blogspot.com/2016/01/statistika-tradov-za-leto-2015.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/12/pred-zakljuckom-leta.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/01/leto-2014-s-138-dobicka.html

https://slotrade.blogspot.com/2015/01/statistika-za-leto-2014.html

https://slotrade.blogspot.com/2014/01/rezultati-2013-in-nekaj-napovedi.html

https://slotrade.blogspot.com/2013/12/lekcije-leta-2013.html

Resnično me veseli, da sem delal vsaj te letne preglede, kajti že hiter pogled na te poste mi pove, kakšno je bilo moje razmišljanje leto, dve, pet.. nazaj. Mislim, da me čaka naloga, da res preberem te poste, kakšne lekcije sem imel takrat in jih poskušam primerjati s tem, kar mislim danes. Ampak, najprej, kaj se mi je dogajalo v letu 2021...

Spodaj je moj performance za leto 2021 v "R" enotah. R enote so enote rizika. Na enem tradu vedno riskiram 1R rizika (to je lahko 50$, 100$, 1% of equity, kakorkoli gledamo na to) in moj profit ali izguba je vedno relativen glede na ta 1R rizika. Nekje po letu 2018, ko sem se začel aktivno ukvarjati s statistiko, sem prišel do zaključka, da je merjenje učinkovitosti v R enotah edino res pravilno. In še danes mislim tako.

In še nekaj generalne statistike:

• Profit/izguba: +8.92R
• Average profit: +2.34R
• Win rate: 31%
• Average loss: -0.97R
• P/L per trade: +0.07R

S tole novo metodiko sem dejansko začel tradati okoli maja 2021, torej sta tudi zgornji graf in statistika le od 1.5.2021 naprej. Ker imam za sabo že toliko kilometrine in vem, kaj se lahko zgodi, če začnem nov sistem preizkušati s prevelikim rizikom, sem praktično celo leto operiral s tako majhnim rizikom, da so bili procentualni premiki v accountu res minimalni. Na koncu sem leto zaključil s +1.23% profita, ampak to mi je v tem trenutku povsem sekundarnega pomena.

Dejstvo je, da je bilo leto 2021 razmeroma težavno, še posebej v drugi polovici, ko je IWM nekako obstal in potem praktično celo leto preživel v nekem brez-trendnem kanalu:

Tole cikcakanje je precej očitno tudi na mojem R-perf grafu, kjer sta jasno razvidna dva velika padca, ki sta sovpadala s padcem IWMja pod MA50 proti MA200. Seveda sem tudi jaz tekom leta prilagajal svojo strategijo, kar mi je pomagalo, da novembra in decembra nisem doživel še enega takega padca, ki bi ga, glede na to, kaj je takrat delal IWM, ob normalen tradanju skoraj zagotovo doživel. Ampak nekako sem uspel zabremzati drawdown, kar je recimo en dober znak, da sem mogoče malo dozorel. Ampak o tem več drugič, pojdimo zdaj na lekcije.

1. Tehnični sistemi nimajo edga sami po sebi

No, tole se mi danes sliši skoraj kot bogoskrunstvo. Tri leta sem preživel v besnem zbiranju vseh možnih statističnih podakov, da bi prišel do "edga", zdaj pa zaključujem, da tega edga ni. Da, ampak tako je. Postajam vse bolj prepričan, da tehnično tradanje v osnovi nima nikakršne statistične prednosti. Z nekimi smiselnimi pravili sicer morda lahko sestavimo skupaj nekaj, kar bo imelo boljši performance od naključne izbire entryev in exitov, ampak nekega edga, ki bi zagotavljal preživetje, po mojem mnenju v tem ni.

Pa morda obstaja edge v katerem drugem, ne-tehničnem tradanju? Jaz mislim, da ja. Mislim, da se v neki kombinaciji fundamentov, novic, tape readinga in tudi nekaterih tehničnih dogodkov, kot je na primer parabolic extension, da izluščiti resničen edge, vendar roko na srce - ne vidim se v tem. Tega področja se ta trenutek ne mislim dotikati, vsaj dokler ne izčrpam drugih možnosti.

Torej... Če ni edga v tem, kar počnem (tradam na osnovi tehnikalij), in želim še naprej ostati pri tem, ali vseeno lahko naredim kaj, kar mi bo vseeno dalo edge? Spet, mislim, da ja. Imamo dovolj primerov iz zgodovine, ko so purely-technical traderji naredili izjemne rezultate. In to ne eno ali dve leti, temveč govorimo o dekadah dobrega performanca. Torej, nekako se le da. Ampak, kako?

2. Vedeti, kaj se greš in študirati zakonitosti tega načina tradanja

No, tale lekcija je poizkus odgovora na zgornje vprašanje. Kako priti do edga na tehnični metodi? Ne bom predolg, niti preveč specifičen, ampak moje letošnje spoznanje je, da je vsak sistem "a beast on its own". Recimo, sam bi se opredelil kot zmes base breakout, momentum, VCP traderja. Nekaj podobnega, kar počnejo Mark Minervini, mogoče David Ryan in Mark Ritchie, pa Dan Zanger in vse, kar je še podobnih base-breakout traderjev. Ampak, kdor je malo študiral te traderje, mu je jasno, da kljub temu, da vsi ti sodijo v isti koš, se njihovi sistemi razlikujejo v številnih detajlih.

Kaj vse lahko vpliva na performance sistema je preširoka tema, da bi jo zdajle razglabljal, bom pa vseeno naštel nekaj primerov. Prvi je zagotovo risk tolerance, koliko tveganja per trade si lahko privoščimo. In to ni le stvar želodca, koliko lahko prenesemo, ampak (tudi), koliko lahko prenese naš sistem. Če doživim tak in tak drawdown, ali se je moj sistem, tak kot je, sposoben pobrati iz njega ali ne.

Drugi primer - tehnične specifike. Velja izrek "sto ljudi, sto čudi". Kar je zame top setup, je za nekoga drugega mogoče nesprejemljivo in obratno. Spet, zelo odvisno od tega, koliko sem naštudiral razne tehnične specifike in kakšen rezultat imajo ZAME in moj sistem.

Tretjič, stopi in selling. To je velika zgodba in tudi področje, kjer se posamezniki morda še najbolj razlikujemo. Stopi morajo imeti nek smisel v sistemu. Morajo biti taki, pri katerih ima sistem najboljši performance. In potem selling pravila, ki morajo spet iti z roko v roki z risk parametri, tehničnim smislom in našimi osebnimi preferencami.

Samo še eno stvar omenim, obnašanje mojega sistema v takih in drugačnih okoliščinah na trgu. Konkretno, za moj momentni base-breakout sistem se iz leta v leto jasno kaže, da so obdobja, ko breakouti delujejo fenomalno in obdobja, ko je dobesedno nemogoče narediti kakšen napredek. Za nek drug sistem znajo biti pravila povsem drugačna, ampak menim, da je ključno tudi razumevanje, kdaj in v kakšni meri je smiselno uporabljati sistem. Še posebej to velja za tehnične sisteme, ki so, kot sem prej omenil, brez edga.

Zelo dobro razumevanje teh zadev in še številnih drugih je po mojem mnenju nekaj, kar nam lahko sistem brez edga spravi v profitabilnost.

3. Risk management je najbolj pomemben

Risk management je področje, ki sem se mu vztrajno izogibal leta in leta, ker enostavno nisem vedel, kaj naj bi to konkretno sploh bilo, kako se ga lotiti, kakšna pravila postaviti in verjetno tudi zato, ker marsičesa glede njega sploh nisem hotel slišati (na primer to, da je treba včasih kakšen setup tudi enostavno spustiti). Letos pa sem mu namenil največji del pozornosti. Dva ključna razloga za to:

• Bil sem prisiljen v to, ker vem, kaj se mi je v preteklosti dogajalo zaradi slabega risk managementa
• V bistvu nisem vedel, kaj drugega naj še sploh počnem. V 10 letih sem po dolgem in počez eksperimentiral s patterni, setupi, stopi, sellingom, market timingom in ostalimi tehnikalijami, pa mi nič ni prineslo tako težko iskanega edga. Na koncu se je risk management odprl kot še zadnje področje, kjer je vredno poizkusiti.

In v bistvu sem imel kar srečo, da sem se temu posvetil ravno lani, kajti 2021 je bilo res zahtevno leto za tradati momentni sistem. Lahko rečem, da sem imel res zelo dober vadbeni poligon, zato je bil tudi napredek kar hiter. In upam tudi, da je res v pravo smer.

In zakaj bi bil ravno risk management najbolj pomemben aspekt tehničnega sistema, ob vseh problemov, ki jih mora rešiti tehnični trader? Moje skromno mnenje je, da ravno zato, ker tehnični sistemi v osnovi nimajo resničnega edga. Ne glede na to, kako dobro naredimo statistiko, pretestiramo vse parametre in jih nastavimo tako, da so optimalni, je to še vedno "cherry picking". Vedno bo delovalo v preteklosti, v prihodnosti pa ne nujno. Hočem povedati, da se zaradi inherentnega ne-edga enostavno ne moremo zanesti na to, kdaj, koliko časa in v kakšni meri bo statistika, ki smo jo naredili, resnično služila našemu namenu. To je, da delamo profit. 

Skratka, na koncu koncev sem si moral sam priznati, da se lahko postavim na glavo s svojimi analizami, pa ne bom imel nobene garancije, da mi bo to v prihodnosti zagotovilo uspeh. In kar je še bolj grozno, ne samo, da uspeh ni zajamčen, zgodovina in pričevanja tistih, ki so jo dali skozi, nas uči, da je ob pomanjkanju risk managementa na dolgi rok dejansko skoraj zajamčen neuspeh. In v bistvu je to tisto, kar me ob vsem skupaj najbolj skrbi in čemur sem se, presenetljivo, v vseh 11 letih svojega tradanja bolj ali manj spretno izogibal - da bi eventuelno na accountu naredil takšno izgubo, da praktično ne bi več mogel prilesti nazaj vsaj na nulo.

Skratka, to so glavne lekcije leta 2021. Kaj pa plani za 2022?

V bistvu ne vem. V preteklosti sem si postavljal take in drugačne plane oziroma cilje, ki bi jih rad dosegel, ampak tudi tu me izkušnje nekako učijo, da to mogoče nima ravno smisla. Mislim, da mi je za 2022 najbolj pomemben cilj, da se poskušam držati pravil, ki so padla ven do sedaj. Predvsem v povezavi z risk managementom. In to v obe smeri. Trenutno stanje trga je prav patetično, ampak verjetno bo tekom leta prišel trenutek, ko se bo odprlo, morda kratko, okno priložnosti, ki ga bo treba izkoristiti. In če takrat ne bom pripravljen, se lahko hitro zgodi, da bo tudi 2022 one more year wasted. Morda se bo tekom leta izkazalo, da je ravno ta mentalna priprava na vse možne dogodke tisto, kar nam tehničnem traderjem, lahko naredi edge ali pa je naša največja prepreka.

Pregled trgov in performance review

Včeraj sem prodal vse še odprte pozicije, nekaj premarket, ostalo na open. Vsi indeksi so namreč močno gapnili dol. Ocenjujem, da to tudi pomeni konec trenutnega bull cikla, in čas, da naredim kratek povzetek dogajanja od zadnjega posta sredi julija.

Poglejmo najprej indeks S&P 500 za eno leto nazaj.

Big capsi so bili dejansko celo leto v zelo lepem uptrendu. Tradanje na long strani bi potemtakem zadnje mesece moralo biti dokaj enostavno, kar pa še zdaleč ni bilo. Težava je v tem, da je S&P indeks močno utežen, od 90% in celo do 95% njegovega gibanja naj bi bilo zreduciranih na šest ali sedem delnic z največjo kapitalizacijo v indeksu. To so AAPL, MSFT, GOOGL, AMZN, FB in zadnje čase tudi TSLA. Kot sem na blogu že večkrat omenil, večino časa moj gibanje mojega portfelja nima dosti skupnega s SPX.

Precej podobna zgodba je z Nasdaqom:

Nasdaq je sicer februarjem in majem izdeloval nekakšno bazo, od takrat naprej pa je šlo vse kot po maslu. Žal pa iz izkušenj vem, da je edini indeks, ki kolikor toliko dobro odraža, kaj se dejansko dogaja z večino delnic, indeks small capov Russell 2000, ki pa kaže povsem drugačno zgodbo:

RUT je že od začetka marca, to je dobrih sedem mesecev, v kanalu, iz katerega se nikakor ne more pobrati. In zdaj ponovno testira dolgoročna cenovna povprečja (rdeča črta na sliki je MA200), kar običajno ni dober znak. In verjetno vsi, ki so v tem obdobju poskušali kaj tradati long, vedo, da je bil moment navzgor izjemno slab, da so breakouti večinoma failali in da so le redke delnice razvile daljše trende. Skratka, če povem svoje mnenje - včerajšnji gap dol iz pullback stanja, ko bi indeksi morali vsaj poskušati poskočiti, kratkoročno ne obeta nič dobrega. V preteklosti sem indekse večinoma ignoriral in naprej tradal posmezne delnice (niso vse delnice v tako slabem stanju kot indeksi), vendar so izkušnje pokazale, da to nima nobenega smisla. Zato sem enostavno likvidiral vse pozicije za miren spanec.

Poglejmo zdaj, kako se giblje moj performance od aprila letos naprej, ko sem preklopil metodo in tudi začel na novo voditi vse statistike. Tole je performance chart v enotah rizika (R):

Komentar: nad mojim tradanjem v zadnjih cca 2 mesecih sem kar zadovoljen. Mislim, da sem potegnil ven, kar se je potegniti dalo in hkrati tudi ves čas pazil, da nisem naredil kakšne res velike neumnosti. Kar pa ne morem reči za obdobje pred tem, kar je lepo razvidno tudi iz dveh precej konkretnih padcev. Drawdowni so pri tradanju seveda neizogibni, vendar, da si takole zradiraš vse profite in greš še v minus, dvakrat zapored, pa je jasen znak neke velike sistemske napake, napake v presoji ali pa impulzivnosti. Verjetno pa vsega trojega. Mislim, da sem zadnjem ciklu popravil dovolj, da do takega drawdowna ne bo spet prišlo.

Kot začetek zadnjega cikla smatram nekako sredino avgusta, ko se je začel tisti kratek uptrend na RUT. Za informacijo, če koga zanima, tole je spisek vseh mojih tradov v tem obdobju z R rezultatom:

ZIM -1.0

BSY -1.02

VERV -0.22

DXCM +2.01

UPST +3.89

TSLA +1.5

PLTK +1.67

BTCM +4.18

DASH +1.88

LC -0.78

HCA -1.01

LEN -1.12

DDOG -1.01

AMRC -0.68

U +0.51

SHOP -1.01

SITM -0.03

CMG -1.06

GSKY +0.06

TNET -1.02

SKIL +0.23

SGMS +0.61

APR -0.49

VIR -0.3

QLYS -1.0

In končni rezultat, če sem vse pravilno izračunal: +3.78R ali nekaj podobnega. Skratka, veliko nekega tradanja, pa zelo malo učinka. Kar je tako ali tako značilnost trgov brez momenta in dovolj jasen pokazatelj trenutnega stanja samo po sebi. Nekaj Rjev sem vrgal stran zaradi napak, neumnosti, ampak tudi, če bi vse naredil brezhibno, ne bi bilo bistveno bolje.

Če sem se kaj naučil v vseh svojih letih tradanja, je to, da enostavno ne moreš vzeti, česar trg ne da. Povsem naravna tendenca vseh, ki tradamo je, da poskušamo svoje trade nekako prisiliti v to, da nam delajo profit. Želimo pač nek rezultat za svoj trud. Ampak dokler se v glavi dogaja nekaj takega, je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do katastrofe. In nekaj takih katastrof, manjših in večjih, sem doživel na lastni koži. Zadnjih nekaj mesecev bi brez problema silil v trade. Trg ni bil v tako slabem stanju, setupov je bilo skoraj na dnevni ravni več kot dovolj. Ampak skoraj prepričan sem, da tisti, ki so letos tradali preveč, niso naredili željenega rezultata. Že celo leto nam trg ponuja občasna, kratka obdobja priložnosti, ki pa minejo ravno v trenutku, ko se dobro začnejo. Skratka, za traderja, ki ima cilj držati pozicije nekoliko dlje, kot le nekaj dni (kot sem sam), je to lahko uničujoče. Zato se mi zdi izjemno pomembno predvsem, da tudi vnaprej ne silim v trade, dokler ne zavoham neke prave priložnosti. Žal ne znam povsem točno reči, kako bo ta priložnost izgledal, vsekakor pa bi najprej rad videl, da se vsi trije indeksi malo umirijo, da se izkaže, ali je to spet samo pullback al pa mogoče začetek daljšega downtrenda. Zgodnja jesen je zgodovinsko gledano najslabši čas za delnice in izgleda, da letos ne bo nič drugače.

Delni rezultati novega sistema

Od zadnjega posta se je spet obrnilo nekaj mesecev. Bil sem precej zaseden z razvojem nekoliko drugačne metodike, katere rezultate bom na kratko predstavil.

Nekje od začetka maja pa do danes sem naredil 43 tradov s tako statistiko:

• Win rate: 28%
• Average win: +2.12R
• Average loss: -0.82R
• PL per trade: 0.00
• Net PL: 0.00

Graf profitov in izgub v R izgleda takole:

Torej, zgodba, o kateri sem že veliko govoril - obdobje rasti (boom), ki mu sledi obdobje padca nazaj na nulo (bust).

Moram pa povedati, oziroma se sam pri sebi zavedati nekaj stvari. Prvič, ko delamo na novem sistemu, je pač vedno tako, da bolj ali manj eksperimentiramo. Ko gledam nazaj, je bilo kar nekaj tradov slabih, takih, ki jih danes ne bi naredil. Drugič, gre za long-only sistem, ki je močno odvisen od tega, kakšen moment navzgor ima trg. Spodaj je graf IWM (ETF na Russell 2000 indeks), za katerega že nekaj časa vem, da najbolje kaže stanje povprečne delnice, precej bolj kot Nasdaq in S&P 500. 

Kot sem rekel, sistem sem začel previdno uporabljati-testirati v začetku maja. In po IWM sodeč je bil maj še nekako dober mesec, potem pa smo šli v cikcakasto obdobje, ki se je na koncu prevesilo navzdol. In v skladu s tem se je gibal tudi moj account. Prehitro bi bilo torej zaključiti, da sistem ni dober, kajti večino časa trg enostavno ni bil v pravo podporo.

Iz te izkušnje sem se tudi zelo hitro naučil v praksi, kar sicer že dolgo vem konceptualno - da nobena metoda ne deluje enako konsistentno ves čas. Še posebej ne long-only sistem na delnicah. Če trg ni pravi, moj sistem ne bo dajal rezultatov. Zato sem tudi počasi tradal vse manj, ko sem opazil, da se stanje slabša. Ker imam morda še malo premalo izkušenj, sem na zavoro stopil malo prepozno in premalo agresivno, kar je pač povzročilo padec profitov nazaj na nulo. Računam pa, da bom naslednjič hitreje in bolj odločno odreagiral.

Naj pokažem še nekaj tradov. RBLX je bil mislim da R-gledano celo moj največji winner. Kupil sem, ko je šla ven iz IPO baze in potem dvakrat prodal v strength. Eno tretjino sem držal, ker je kazalo, da sem se morda usedel na delnico v zgodnjem trendu, ki bi lahko proizvedla še vsaj en push. Kar se ni zgodilo in nazadnje sem tretjino prodal z minimalnim profitom.

ORMP je še en winner, za katerega imam občutek, da bi v boljšem trgu lahko naredil več. Kupil sem breakout iz dolge, vendar zelo lepo definirane baze, prodal pa polovico v strength, preostalo pa, ko ni zmogla navzgor po pullbacku, temveč je padla pod pullback support in MA20.

IBM je zelo podobna zgodba. Razmeroma dober breakout, ki pa ni mogel vzpostaviti supporta. Samo prodaja v strength na polovici je preprečila, da bi bil ta trade full loss. In nekaj takega se je v začetku junija začelo dogajati na skoraj vseh novih breakoutih, kar je bil zame prvi znak, da s trgom nekaj ni v redu.

Seveda sem imel celo serijo izgub. Spodaj nekaj loserjev, ki niti ne rabijo komentarja. Ko so moji tradi eden za drugim začeli doživljati take failed breakoute, sem dokončno zategnil ročno zavoro in povsem prekinil nove nakupe.

ENSG prejšnji teden je bil tudi moj zadnji nakup in od takrat naprej se stanje ni prav nič izboljšalo. Še vedno aktivno sledim breakoutom (brez pozicij) in rezultati le-teh so praktično identični, z redkimi izjemami, kot je PZZA, ki je v bistvu edini breakout v zadnjih dveh tednih, ki se je oddaljil od buy točke in preživel prvi teden. Dogajanje zadnje dni sicer prav tako ni najbolj vzpodbudno, vendar je to po mojem vidiku edina delnica, ki je demonstrirala željo po razvoju trenda iz breakouta iz baze. Kar je seveda absolutno premalo, da bi bilo vredno tvegati serijo lossov, da bi ujel enega winnerja.

Ostajam torej 100% pasiven, brez ene same pozicije, dokler tako ali drugače na zaznam neke spremembe v sentimentu. V praksi bo to verjetno pomenilo, da bom moral najprej videti nekaj vsaj delno uspešnih breakoutov, preden bom spet pomočil prst v vodo. Kajti, po mojih izkušnjah se taka choppy obdobja ne končajo kar tako. Običajno je potrebno precej več "izčrpavanja" vseh sodelujočih, preden je trg spet pripravljen na kakšen bolj konkreten trend. 

Kot primer lahko mogoče pokažem kar daljši graf IWM in obdobje v 2020, ki je dejansko precej podobno današnjemu. Takrat je IWM rabil kar 9 mesecev, da je prišel ven iz žagastega kanala in ob trenutnih 5 mesecih ni izključujoče, da bo "chop-fest" trajal še nekaj mesecev. Vendar, najbolje je nič špekulirati in iti iz dneva v dan, kajti na koncu nas bo trg tako ali drugače poskušal presenetiti. 

Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

 Brez dolgega uvoda... Post na temo obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI).

Zakonodaja

Zakonodaja je zbrana na tem linku:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/

Glavna stvar je zakon o obdavčitvi IFIjev "Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5400

Bolj po človeško pa so stvari opisane v brošuri "Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/Opis/Obdavcitev_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov.docx

V povezavi z IFIji pa je pomemben tudi "Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7888#

Oziroma 7. člen iz tega zakona, kjer so opredeljeni izvedeni finančni instrumenti (kaj je IFI in kaj ni). Meni osebno je zadeva zelo nejasno napisana, zato se raje ne bom ukvarjal z interpretacijo. Pojdimo raje na nekaj konkretnih vprašanj, kaj sodi pod IFI in kaj ne. 

Ali je Forex obdavčen po ZDDOIFI?

Veliko polemik je predvsem glede valutnega trgovanja (Forex), ali je to IFI, ali je obdavčeno ali ne. V poglavju 4 v Brošuri, točka b) piše takole:

b) Valutno trgovanje

Upoštevaje opredelitev izvedenih finančnih instrumentov v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1, se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Navedeno je potrebno upoštevati v primeru trgovanja preko Foreign Exchange Market (FOREX). Opozoriti je potrebno, da se dobiček iz poslov promptnega (spot) valutnega trgovanja, če ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.

Iz navedenega sledi, da se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.

Torej, v splošnem je, razen, če se to opravlja v okviru opravljanja "dejavnosti", valutno trgovanje neobdavčeno. V detajle glede tega, kaj in kdaj je dejavnost, se ne bi spuščal, ker tega področja ne poznam. Je pa v zvezi s tem FURS izdal brošuro na temo kriptovalut. Tole bom verjetno podrobneje obdelal v kakšnem ločenem postu, ampak ne bo škodilo, če so vsaj vsi linki zbrani na enem mestu. Torej...

Kaj pa kriptovalute?

Na tem linku je vse, kar je davčnih opisov trgovanja s kriptovalutami:

https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/

Najbolj pomemben je dokument "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.docx

Dokument je razmeroma dolg in meni osebno samo na pol jasen, zato ne bi rad navajal zaključkov. Ampak, tisto, kar je za večino tistih, ki zgolj trgujejo kriptovalute, je verjetno tole iz poglavja 2.2.2:

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so: 

1. večje število realiziranih naročil  v obdobju enega leta,

2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,

3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, 

4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu ,

5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,

6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti. 

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Na kratko, davčna si tukaj pušča precej svobode pri odločanju, kdo trguje ali rudari kriptovalue v okviru opravljanja dejavnosti in kdo ne. Mislim, da lahko precej varno rečeno, da pri nekem občasnem kupovanju in prodajanju (max nekaj tradov na mesec?) z nekimi normalnimi zneski (nekaj 100€, mogoče nekaj 1000€?) ne bomo kar tako ožigosani, da opravljamo dejavnost. Osebno pa sem mnenja, da je verjetno še najbolj relevanten faktor priliv na tekoči račun (če tradov sploh ne prijavimo) oziroma nadpovprečno veliki profiti iz trgovanja (če trade prijavimo). Mislim, da dokler FURSov sistem ne zazna enega ali/in drugega, ne bi smelo biti problemov.

Torej, trgovanje s kriptovalutami v nekih normalnih okvirih NI OBDAVČENO, razen...

Kaj pa CFDji na forex, kripto?

CFD (Contract For Difference) je izveden finančni instrument, kjer "stavimo" na razliko v ceni dejanskega instrumenta. Dejanski instrument je lahko praktično karkoli - neka delnica (npr. Amazon), cena zlata na trgu dragih kovin, ali pa cena nekega valutnega križa ali celo vrednost neke kriptovalute. Skratka, kar je pomembno je to, da je CFD instrument sam zase. V tem primeru trgujemo CFD in ne direktno instrumenta, na katerega je CFD vezan (spot forex ali kriptovaluta). In to pomeni, da se tradanje CFDjev katerekoli vrste obdavči po ZDDOIFI.

To je relevantno predvsem za veliko število ljudi, ki tradajo prek eToro. Kolikor sem sam videl, je večina (vsi??) kripto tradov na eToro dejansko CFDjev. In to pomeni, da so obdavčeni po ZDDOIFI.

Kaj so torej IFIji?

Na kratko - CFDji, opcije, futuresi in kar je še drugih posebnih izvedenk, ki jih sam niti ne poznam.

Obdavčitev IFIjev

Zdaj smo končno prišli do same obdavčitve IFIjev. Na srečo pa so tu zadeve precej bolj preproste. Pojdimo kar čez ZDDOIFI in poglejmo ključne točke:

Stopnja davka

Stopnja davka je opisana v 14. členu:

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 27,5%.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:

1.      petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 20%,

2.      desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 15%,

3.      15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 10%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40%.

Torej, če držimo IFI manj kot eno leto, je davek 40%. Če ga držimo vsaj eno leto, do pet let, je 27,5%. Po petih letih je 20% in potem pade na 15% in 10% na vsakih pet let. Za večino nas je verjetno manj kot eno leto držanja še najbolj realen scenarij, torej bomo plačali davek na dobiček 40%.

Davčna osnova

Izračun davčne osnove je opisan v 11. členu:

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.      seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.      pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Torej, gre preprosto za to, da je osnova za davek profit, ki smo ga naredili pri tradu, plus normirani stroški, oziroma olajšava, ki se računa za vsak trade posebej na sledeč način:

• 1% vrednosti nakupa in prodaje oziroma v primeru posla z vzvodom (leverage), je to 0.25% od nakupa in prodaje

Treba je razumeti še to, da z normiranimi stroški ne moremo "v minus" na sicer pozitivnem tradu. Največja vrednost normiranih stroškov je lahko zgolj v višini profita na tradu, torej da na koncu neto rezultat pozitivnega trada znaša najmanj 0 (nič profita, nič izgube). Z drugimi besedami - s sicer pozitivnimi tradi si ne moremo zmanjševati davčne osnove na račun normiranih stroškov. Prav tako se normirani stroški ne dodajajo na negativnih tradih ali tradih z rezultatom 0.

Kaj pa pravilo navidezne odsvojitve? 

O tem sem napisal podroben prispevek tukaj. Pravilo navidezne odsvojitve opisuje 5. odstavek 97. člena ZDoh-2. Izvedeni finančni instrumenti pa se NE OBDAVČUJEJO  PO ZDoh-2, temveč po tem namenskemu ZDDOIFI. In torej pravilo navidezne odsvojitve za IFIje ne velja.

Mislim, da sem napisal bolj ali manj vse, kar jaz vem na temo obdavčitve IFIjev. Če ima kdo še kakšno informacijo, ki ni zajeta v postu, prosim, naj jo objavi v komentar.

Pravilo navidezne odsvojitve

Januarja in februarja, ko smo prijavljali svoje davčne napovedi za kapitalske dobičke, se je pojavilo kar nekaj dilem glede pravila navidezne odsvojitve. V enem postu bi rad napisal, kar sam vem o tem, da mi ne bo potrebno ves čas znova pojasnjevati.

Torej, prva stvar - zakonodaja. Vsi relevantni dokumenti so zbrani na tem FURS pagu:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_kapitala

Pod tagom Zakonodaja je Zakon od dohodnini (ZDoh-2), v katerem je 97. člen, ki pojasnjuje, kako se izračuna davčna osnova, pravilo navidezne odsvojitve pa opisuje 5. odstavek tega člena, in se glasi takole:

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju:

1.     če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala ali

2.     če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.

Za večino od nas je relevantna le prva točka tega odstavka, iz katere neposredno seveda ni jasno popolnoma nič. Zato je med dokumenti pod tagom Podrobnejši opisi tudi pojasnilo eksplicitno za pravilo navidezne odsvojitve:

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_kapitala/Opis/Dobicek_iz_kapitala_-_pravilo_navidezne_odsvojitve_kapitala.docx

Preden se poglobimo v samo vsebino tega dokumenta, naj razjasnim, katerih trgovalnih instrumentov se pravilo navidezne odsvojitve sploh dotika. Formalno povedano, vseh kapitalskih dobičkov, ki so obdavčljivi po ZDoh-2. V praksi pa to pomeni delnice in ETFi, ki smo jih pridobili z nakupom, torej "long" tip posla. Izvedeni finančni instrumenti (IFI), kot so opcije, CFDji, posli na kratko na delnicah (short), forex in ostalo torej ne sodi v to kategorijo in na njih pravilo navidezne odsvojitve nima vpliva.

Kaj torej piše v podrobnejšem opisu pravila navidezne odsvojitve? Tole je nekaj najbolj pomembnih povedi iz dokumenta:

negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ter investicijskih kuponov, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove (dobička), če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.

 Navedeno pomeni, da mora biti vsaka odsvojitev kapitala povezana vsaj z eno pridobitvijo kapitala, ki ima starejši datum od datuma odsvojitve kapitala in vsaj še z eno pridobitvijo kapitala, ki je bila opravljena v obdobju 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala.

 V obdobje navidezne odsvojitve kapitala za kakršno koli odsvojitev z izgubo se torej všteva 61 dni: dan odsvojitve, 30 dni pred odsvojitvijo in 30 dni po odsvojitvi.

Ustavimo se za trenutek tukaj. Prvi odstavek govori o tem, da za trade, na katerih smo naredili izgubo, v določenih primerih te izgube ne moremo uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove. Na primer, to pomeni, če smo naredili dva trada s takim izkupičkom:

• Trade 1: +200$
• Trade 2: -300$

Skupen rezultat je izguba -100$. Vendar, če nam trade 2 pade pod navidezno odsvojitev, izgube -300$ ne moremo prišteti skupnemu rezultatu. In naša davčna osnova bo tako +200$, kljub temu, da smo neto naredili izgubo. Da, to ni šala, res je tako!

Drugi odstavek zgoraj podrobneje pojasni, kdaj je v igri navidezna odsvojitev. Potrebujemo torej eno odsvojitev, ter dve pridobitvi kapitala, pri čemer mora biti ena od njiju v obdobju +-30 dni od odsvojitve. Tole naj pojasnim kar s konkretnim primerom:

• 1.3.2021 - pridobitev 100 delnic
• 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
• 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic

Taka serija transakcij ustreza opisanim pogojem za navidezno odsvojitev:

1. Odsvojitev kapitala
2. Ena pridobitev s starejšim datumom
3. Še ena pridobitev v obdobju +-30 dni od odsvojitve

Na tem mestu naj lastnoročno dodam še eno pojasnilo, ki iz tega dokumenta ni razvidno. Namreč, kaj pomeni "s starejšim datumom"? Kaj, če bi imeli nekaj takega:

• 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
• 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
• 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic

Kot vidimo, imamo v tem primeru prvo pridobitev z istim datumom kot odsvojitev. No, izkaže se, da ta "s starejšim datumom" pač pomeni "prej". Tradi se gledajo zaporedno, tako kot so bili izvršeni, in tudi, če je bila pridobitev na isti dan kot odsvojitev, je bila "prej" in je torej ta pogoj za navidezno odsvojitev tudi v tem primeru seveda izpolnjen.

In to je formalno gledano tudi vse. Za izpostaviti je le še ena točka s pojasnilom:

            9.       Če zavezanec ves pridobljeni kapital odsvoji zgolj v eni odsvojitvi, torej je zaloga nič, se izguba v celoti             prizna (primera 14, 18 spodaj). Če pa ne odsvoji ves kapital, torej je zaloga večja od nič, se uporabi pravilo             navidezne odsvojitve.

Primer, ki pojasnjuje to točko:

• 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
• 20.6.2021 - pridobitev 200 delnic
• 10.7.2021 - odsvojitev 300 delnic

V tem primeru smo ves kapital odsvojili naenkrat, zato se izguba prizna.

V dokumentu potem sledi 23 primerov, od zelo preprostih do zelo kompleksnih. Ne bi zdaj rad razlagal vseh 23 posebej, zato si bom izbral enega srednje težavnosti in poskušal pojasniti, kje in zakaj pride do navidezne odsvojitve in kje in zakaj ne. Izbral sem si primer 3, ki izgleda takle:

O1 - zakaj se za 5 delnic prizna izguba, za 20 pa ne? Kot vidimo, imamo vključne naslednje trade:

• P1 - 12.12.2007: pridobitev 50
• O1 - 5.1.2008: odsvojitev 25
• P2 - 31.1.2008: pridobitev 20

Odsvojitev P2 je tista, ki naredi odsvojitev O1 "navidezno", ker je znotraj +-30 dni od O1. Tistih 20 delnic iz P2 gre med "navidezne" pri odsvojitvi O1. Za teh 20 delnic se torej izguba na O1 ne prizna, na preostalih 5 pa se.

Kaj pa odsvojitev O2? Tukaj pa so vključeni naslednji tradi:

• Vse pridobitve pred P3, katerih skupna zaloga je 45
• P3 - 7.7.2008: pridobitev 50
• O2 - 14.7.2008: odsvojitev 50

Pridobitev P3 za 50 delnic znotraj obdobja +-30 dni naredi O2 navidezno odsvojitev. Tukaj bi morda pričakovali, da se izguba ne bo priznala za 45 delnic iz zaloge, vendar obstaja še eno pravilo, ki je v dokumentu opisano takole:

11.       Če je po odsvojitvi kapitala stanje zaloge enako kot je bilo pred odsvojitvijo (in povezano s pridobitvijo nadomestnega kapitala) se izguba pri odsvojitvi kapitala ne prizna (primera 2, 3 spodaj).

Tole po domače povedano pomeni, da če se po paru pridobitev-odsvojitev stanje zaloge ne spremeni, in nam odsvojitev pade pod navidezno, potem se izguba ne prizna za celoten na tak način pridobljen kapital. Skratka, kot navideznih se upošteva vseh 50 delnic, kupljenih znotraj +-30 dni od odsvojitve O2.

Še ena stvar, ki jo je pri tem potrebno povedati, je pojasnilo te točke:

            10.       Splošno pravilo v bolj zapletenih primerih je, da se pravilo navidezne odsvojitve uporablja                               kronološko. Če ima zavezanec več odsvojitev istovrstnega kapitala, pri katerih je dosegel izgubo, se tako                glede     nepriznavanja izgub najprej upošteva prva odsvojitev. Ta kapital se poračuna z najprej                                pridobljenim kapitalom v obdobju za ugotavljanje navidezne odsvojitve, dokler se tako ne poračuna ves                kapital         ali dokler ni več pridobitev, ki bi se poračunale z odsvojitvami. (primer 17 spodaj)

Spet, po domače povedano to pomeni, da nam ena pridobitev za določeno število delnic lahko naredi le za enako število delnic navideznih odsvojitev. Primer:

• P1: 1.1.2021 - pridobitev 100
• O1: 1.3.2021 - odsvojitev 100 (70 - Da, 30 - Ne)
• P2: 15.3.2021 - pridobitev 30
• O2: 20.3.2021 - odsvojitev 30 (30 - Da)

Kot že vemo, se nam pri O1 za 30 delnic ne upošteva izguba zaradi pridobitve P2. Kaj pa odsvojitev O2? Ker je bila pridobitev P2 za 30 delnic že v celoti upoštevana v navidezno maso, drugega pridobljenega kapitala v obdobju +-30 dni od O2 pa ni, se nam tako izguba na O2 v celoti upošteva.

Skratka, zadeve lahko postanejo tudi precej kompleksne in v bistvu je pri veliki množici tradov kar težko izračunati, kakšna je res davčna osnova. V ta namen si lahko pomagamo kar s kalkulatorjem na eDavkih. Odpremo lahko kakšen star že vložen dokument in se igramo na njem:

Tu potem lahko vnašamo trade in delamo informativne izračune.

Do tu vse lepo in prav. Pri testiranju raznih kombinacij pa sem opazil, da informativni izračun enostavno ne deluje tako, kot je opisano v omenjem pojasnilu za navidezno odsvojitev. Na primer, točka 9 in pripadajoča primera 14 in 18 sta zelo jasna glede tega, da se vsa izguba prizna, če se ves kapital odsvoji v eni sami transakciji. Če pa vnesem eno tako serijo v eDavke in naredim izračun:

Sistem ne naračuna nobene priznane izgube za tak trade:

Podobno je še za nekaj primerov, povsem prepisanih iz pojasnila. Žal mi še do danes ni jasno, ali je to zgolj napaka v informativnem izračunu ali se tak izračun potem tudi direktno upošteva pri izračunu dohodnine. Neka vprašanj o tem sem že pošiljal na FURS, vendar nisem dobil nobenega odgovora. Če bom izvedel karkoli, bom seveda objavil.