Pregled trgov in performance review

Včeraj sem prodal vse še odprte pozicije, nekaj premarket, ostalo na open. Vsi indeksi so namreč močno gapnili dol. Ocenjujem, da to tudi pomeni konec trenutnega bull cikla, in čas, da naredim kratek povzetek dogajanja od zadnjega posta sredi julija.

Poglejmo najprej indeks S&P 500 za eno leto nazaj.

Big capsi so bili dejansko celo leto v zelo lepem uptrendu. Tradanje na long strani bi potemtakem zadnje mesece moralo biti dokaj enostavno, kar pa še zdaleč ni bilo. Težava je v tem, da je S&P indeks močno utežen, od 90% in celo do 95% njegovega gibanja naj bi bilo zreduciranih na šest ali sedem delnic z največjo kapitalizacijo v indeksu. To so AAPL, MSFT, GOOGL, AMZN, FB in zadnje čase tudi TSLA. Kot sem na blogu že večkrat omenil, večino časa moj gibanje mojega portfelja nima dosti skupnega s SPX.

Precej podobna zgodba je z Nasdaqom:

Nasdaq je sicer februarjem in majem izdeloval nekakšno bazo, od takrat naprej pa je šlo vse kot po maslu. Žal pa iz izkušenj vem, da je edini indeks, ki kolikor toliko dobro odraža, kaj se dejansko dogaja z večino delnic, indeks small capov Russell 2000, ki pa kaže povsem drugačno zgodbo:

RUT je že od začetka marca, to je dobrih sedem mesecev, v kanalu, iz katerega se nikakor ne more pobrati. In zdaj ponovno testira dolgoročna cenovna povprečja (rdeča črta na sliki je MA200), kar običajno ni dober znak. In verjetno vsi, ki so v tem obdobju poskušali kaj tradati long, vedo, da je bil moment navzgor izjemno slab, da so breakouti večinoma failali in da so le redke delnice razvile daljše trende. Skratka, če povem svoje mnenje - včerajšnji gap dol iz pullback stanja, ko bi indeksi morali vsaj poskušati poskočiti, kratkoročno ne obeta nič dobrega. V preteklosti sem indekse večinoma ignoriral in naprej tradal posmezne delnice (niso vse delnice v tako slabem stanju kot indeksi), vendar so izkušnje pokazale, da to nima nobenega smisla. Zato sem enostavno likvidiral vse pozicije za miren spanec.

Poglejmo zdaj, kako se giblje moj performance od aprila letos naprej, ko sem preklopil metodo in tudi začel na novo voditi vse statistike. Tole je performance chart v enotah rizika (R):

Komentar: nad mojim tradanjem v zadnjih cca 2 mesecih sem kar zadovoljen. Mislim, da sem potegnil ven, kar se je potegniti dalo in hkrati tudi ves čas pazil, da nisem naredil kakšne res velike neumnosti. Kar pa ne morem reči za obdobje pred tem, kar je lepo razvidno tudi iz dveh precej konkretnih padcev. Drawdowni so pri tradanju seveda neizogibni, vendar, da si takole zradiraš vse profite in greš še v minus, dvakrat zapored, pa je jasen znak neke velike sistemske napake, napake v presoji ali pa impulzivnosti. Verjetno pa vsega trojega. Mislim, da sem zadnjem ciklu popravil dovolj, da do takega drawdowna ne bo spet prišlo.

Kot začetek zadnjega cikla smatram nekako sredino avgusta, ko se je začel tisti kratek uptrend na RUT. Za informacijo, če koga zanima, tole je spisek vseh mojih tradov v tem obdobju z R rezultatom:

ZIM -1.0

BSY -1.02

VERV -0.22

DXCM +2.01

UPST +3.89

TSLA +1.5

PLTK +1.67

BTCM +4.18

DASH +1.88

LC -0.78

HCA -1.01

LEN -1.12

DDOG -1.01

AMRC -0.68

U +0.51

SHOP -1.01

SITM -0.03

CMG -1.06

GSKY +0.06

TNET -1.02

SKIL +0.23

SGMS +0.61

APR -0.49

VIR -0.3

QLYS -1.0

In končni rezultat, če sem vse pravilno izračunal: +3.78R ali nekaj podobnega. Skratka, veliko nekega tradanja, pa zelo malo učinka. Kar je tako ali tako značilnost trgov brez momenta in dovolj jasen pokazatelj trenutnega stanja samo po sebi. Nekaj Rjev sem vrgal stran zaradi napak, neumnosti, ampak tudi, če bi vse naredil brezhibno, ne bi bilo bistveno bolje.

Če sem se kaj naučil v vseh svojih letih tradanja, je to, da enostavno ne moreš vzeti, česar trg ne da. Povsem naravna tendenca vseh, ki tradamo je, da poskušamo svoje trade nekako prisiliti v to, da nam delajo profit. Želimo pač nek rezultat za svoj trud. Ampak dokler se v glavi dogaja nekaj takega, je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do katastrofe. In nekaj takih katastrof, manjših in večjih, sem doživel na lastni koži. Zadnjih nekaj mesecev bi brez problema silil v trade. Trg ni bil v tako slabem stanju, setupov je bilo skoraj na dnevni ravni več kot dovolj. Ampak skoraj prepričan sem, da tisti, ki so letos tradali preveč, niso naredili željenega rezultata. Že celo leto nam trg ponuja občasna, kratka obdobja priložnosti, ki pa minejo ravno v trenutku, ko se dobro začnejo. Skratka, za traderja, ki ima cilj držati pozicije nekoliko dlje, kot le nekaj dni (kot sem sam), je to lahko uničujoče. Zato se mi zdi izjemno pomembno predvsem, da tudi vnaprej ne silim v trade, dokler ne zavoham neke prave priložnosti. Žal ne znam povsem točno reči, kako bo ta priložnost izgledal, vsekakor pa bi najprej rad videl, da se vsi trije indeksi malo umirijo, da se izkaže, ali je to spet samo pullback al pa mogoče začetek daljšega downtrenda. Zgodnja jesen je zgodovinsko gledano najslabši čas za delnice in izgleda, da letos ne bo nič drugače.

Delni rezultati novega sistema

Od zadnjega posta se je spet obrnilo nekaj mesecev. Bil sem precej zaseden z razvojem nekoliko drugačne metodike, katere rezultate bom na kratko predstavil.

Nekje od začetka maja pa do danes sem naredil 43 tradov s tako statistiko:

• Win rate: 28%
• Average win: +2.12R
• Average loss: -0.82R
• PL per trade: 0.00
• Net PL: 0.00

Graf profitov in izgub v R izgleda takole:

Torej, zgodba, o kateri sem že veliko govoril - obdobje rasti (boom), ki mu sledi obdobje padca nazaj na nulo (bust).

Moram pa povedati, oziroma se sam pri sebi zavedati nekaj stvari. Prvič, ko delamo na novem sistemu, je pač vedno tako, da bolj ali manj eksperimentiramo. Ko gledam nazaj, je bilo kar nekaj tradov slabih, takih, ki jih danes ne bi naredil. Drugič, gre za long-only sistem, ki je močno odvisen od tega, kakšen moment navzgor ima trg. Spodaj je graf IWM (ETF na Russell 2000 indeks), za katerega že nekaj časa vem, da najbolje kaže stanje povprečne delnice, precej bolj kot Nasdaq in S&P 500. 

Kot sem rekel, sistem sem začel previdno uporabljati-testirati v začetku maja. In po IWM sodeč je bil maj še nekako dober mesec, potem pa smo šli v cikcakasto obdobje, ki se je na koncu prevesilo navzdol. In v skladu s tem se je gibal tudi moj account. Prehitro bi bilo torej zaključiti, da sistem ni dober, kajti večino časa trg enostavno ni bil v pravo podporo.

Iz te izkušnje sem se tudi zelo hitro naučil v praksi, kar sicer že dolgo vem konceptualno - da nobena metoda ne deluje enako konsistentno ves čas. Še posebej ne long-only sistem na delnicah. Če trg ni pravi, moj sistem ne bo dajal rezultatov. Zato sem tudi počasi tradal vse manj, ko sem opazil, da se stanje slabša. Ker imam morda še malo premalo izkušenj, sem na zavoro stopil malo prepozno in premalo agresivno, kar je pač povzročilo padec profitov nazaj na nulo. Računam pa, da bom naslednjič hitreje in bolj odločno odreagiral.

Naj pokažem še nekaj tradov. RBLX je bil mislim da R-gledano celo moj največji winner. Kupil sem, ko je šla ven iz IPO baze in potem dvakrat prodal v strength. Eno tretjino sem držal, ker je kazalo, da sem se morda usedel na delnico v zgodnjem trendu, ki bi lahko proizvedla še vsaj en push. Kar se ni zgodilo in nazadnje sem tretjino prodal z minimalnim profitom.

ORMP je še en winner, za katerega imam občutek, da bi v boljšem trgu lahko naredil več. Kupil sem breakout iz dolge, vendar zelo lepo definirane baze, prodal pa polovico v strength, preostalo pa, ko ni zmogla navzgor po pullbacku, temveč je padla pod pullback support in MA20.

IBM je zelo podobna zgodba. Razmeroma dober breakout, ki pa ni mogel vzpostaviti supporta. Samo prodaja v strength na polovici je preprečila, da bi bil ta trade full loss. In nekaj takega se je v začetku junija začelo dogajati na skoraj vseh novih breakoutih, kar je bil zame prvi znak, da s trgom nekaj ni v redu.

Seveda sem imel celo serijo izgub. Spodaj nekaj loserjev, ki niti ne rabijo komentarja. Ko so moji tradi eden za drugim začeli doživljati take failed breakoute, sem dokončno zategnil ročno zavoro in povsem prekinil nove nakupe.

ENSG prejšnji teden je bil tudi moj zadnji nakup in od takrat naprej se stanje ni prav nič izboljšalo. Še vedno aktivno sledim breakoutom (brez pozicij) in rezultati le-teh so praktično identični, z redkimi izjemami, kot je PZZA, ki je v bistvu edini breakout v zadnjih dveh tednih, ki se je oddaljil od buy točke in preživel prvi teden. Dogajanje zadnje dni sicer prav tako ni najbolj vzpodbudno, vendar je to po mojem vidiku edina delnica, ki je demonstrirala željo po razvoju trenda iz breakouta iz baze. Kar je seveda absolutno premalo, da bi bilo vredno tvegati serijo lossov, da bi ujel enega winnerja.

Ostajam torej 100% pasiven, brez ene same pozicije, dokler tako ali drugače na zaznam neke spremembe v sentimentu. V praksi bo to verjetno pomenilo, da bom moral najprej videti nekaj vsaj delno uspešnih breakoutov, preden bom spet pomočil prst v vodo. Kajti, po mojih izkušnjah se taka choppy obdobja ne končajo kar tako. Običajno je potrebno precej več "izčrpavanja" vseh sodelujočih, preden je trg spet pripravljen na kakšen bolj konkreten trend. 

Kot primer lahko mogoče pokažem kar daljši graf IWM in obdobje v 2020, ki je dejansko precej podobno današnjemu. Takrat je IWM rabil kar 9 mesecev, da je prišel ven iz žagastega kanala in ob trenutnih 5 mesecih ni izključujoče, da bo "chop-fest" trajal še nekaj mesecev. Vendar, najbolje je nič špekulirati in iti iz dneva v dan, kajti na koncu nas bo trg tako ali drugače poskušal presenetiti. 

Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

 Brez dolgega uvoda... Post na temo obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI).

Zakonodaja

Zakonodaja je zbrana na tem linku:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/

Glavna stvar je zakon o obdavčitvi IFIjev "Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5400

Bolj po človeško pa so stvari opisane v brošuri "Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/Opis/Obdavcitev_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov.docx

V povezavi z IFIji pa je pomemben tudi "Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7888#

Oziroma 7. člen iz tega zakona, kjer so opredeljeni izvedeni finančni instrumenti (kaj je IFI in kaj ni). Meni osebno je zadeva zelo nejasno napisana, zato se raje ne bom ukvarjal z interpretacijo. Pojdimo raje na nekaj konkretnih vprašanj, kaj sodi pod IFI in kaj ne. 

Ali je Forex obdavčen po ZDDOIFI?

Veliko polemik je predvsem glede valutnega trgovanja (Forex), ali je to IFI, ali je obdavčeno ali ne. V poglavju 4 v Brošuri, točka b) piše takole:

b) Valutno trgovanje

Upoštevaje opredelitev izvedenih finančnih instrumentov v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1, se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Navedeno je potrebno upoštevati v primeru trgovanja preko Foreign Exchange Market (FOREX). Opozoriti je potrebno, da se dobiček iz poslov promptnega (spot) valutnega trgovanja, če ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.

Iz navedenega sledi, da se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.

Torej, v splošnem je, razen, če se to opravlja v okviru opravljanja "dejavnosti", valutno trgovanje neobdavčeno. V detajle glede tega, kaj in kdaj je dejavnost, se ne bi spuščal, ker tega področja ne poznam. Je pa v zvezi s tem FURS izdal brošuro na temo kriptovalut. Tole bom verjetno podrobneje obdelal v kakšnem ločenem postu, ampak ne bo škodilo, če so vsaj vsi linki zbrani na enem mestu. Torej...

Kaj pa kriptovalute?

Na tem linku je vse, kar je davčnih opisov trgovanja s kriptovalutami:

https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/

Najbolj pomemben je dokument "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.docx

Dokument je razmeroma dolg in meni osebno samo na pol jasen, zato ne bi rad navajal zaključkov. Ampak, tisto, kar je za večino tistih, ki zgolj trgujejo kriptovalute, je verjetno tole iz poglavja 2.2.2:

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so: 

1. večje število realiziranih naročil  v obdobju enega leta,

2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,

3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, 

4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu ,

5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,

6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti. 

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Na kratko, davčna si tukaj pušča precej svobode pri odločanju, kdo trguje ali rudari kriptovalue v okviru opravljanja dejavnosti in kdo ne. Mislim, da lahko precej varno rečeno, da pri nekem občasnem kupovanju in prodajanju (max nekaj tradov na mesec?) z nekimi normalnimi zneski (nekaj 100€, mogoče nekaj 1000€?) ne bomo kar tako ožigosani, da opravljamo dejavnost. Osebno pa sem mnenja, da je verjetno še najbolj relevanten faktor priliv na tekoči račun (če tradov sploh ne prijavimo) oziroma nadpovprečno veliki profiti iz trgovanja (če trade prijavimo). Mislim, da dokler FURSov sistem ne zazna enega ali/in drugega, ne bi smelo biti problemov.

Torej, trgovanje s kriptovalutami v nekih normalnih okvirih NI OBDAVČENO, razen...

Kaj pa CFDji na forex, kripto?

CFD (Contract For Difference) je izveden finančni instrument, kjer "stavimo" na razliko v ceni dejanskega instrumenta. Dejanski instrument je lahko praktično karkoli - neka delnica (npr. Amazon), cena zlata na trgu dragih kovin, ali pa cena nekega valutnega križa ali celo vrednost neke kriptovalute. Skratka, kar je pomembno je to, da je CFD instrument sam zase. V tem primeru trgujemo CFD in ne direktno instrumenta, na katerega je CFD vezan (spot forex ali kriptovaluta). In to pomeni, da se tradanje CFDjev katerekoli vrste obdavči po ZDDOIFI.

To je relevantno predvsem za veliko število ljudi, ki tradajo prek eToro. Kolikor sem sam videl, je večina (vsi??) kripto tradov na eToro dejansko CFDjev. In to pomeni, da so obdavčeni po ZDDOIFI.

Kaj so torej IFIji?

Na kratko - CFDji, opcije, futuresi in kar je še drugih posebnih izvedenk, ki jih sam niti ne poznam.

Obdavčitev IFIjev

Zdaj smo končno prišli do same obdavčitve IFIjev. Na srečo pa so tu zadeve precej bolj preproste. Pojdimo kar čez ZDDOIFI in poglejmo ključne točke:

Stopnja davka

Stopnja davka je opisana v 14. členu:

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 27,5%.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:

1.      petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 20%,

2.      desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 15%,

3.      15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 10%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40%.

Torej, če držimo IFI manj kot eno leto, je davek 40%. Če ga držimo vsaj eno leto, do pet let, je 27,5%. Po petih letih je 20% in potem pade na 15% in 10% na vsakih pet let. Za večino nas je verjetno manj kot eno leto držanja še najbolj realen scenarij, torej bomo plačali davek na dobiček 40%.

Davčna osnova

Izračun davčne osnove je opisan v 11. členu:

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.      seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.      pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Torej, gre preprosto za to, da je osnova za davek profit, ki smo ga naredili pri tradu, plus normirani stroški, oziroma olajšava, ki se računa za vsak trade posebej na sledeč način:

• 1% vrednosti nakupa in prodaje oziroma v primeru posla z vzvodom (leverage), je to 0.25% od nakupa in prodaje

Treba je razumeti še to, da z normiranimi stroški ne moremo "v minus" na sicer pozitivnem tradu. Največja vrednost normiranih stroškov je lahko zgolj v višini profita na tradu, torej da na koncu neto rezultat pozitivnega trada znaša najmanj 0 (nič profita, nič izgube). Z drugimi besedami - s sicer pozitivnimi tradi si ne moremo zmanjševati davčne osnove na račun normiranih stroškov. Prav tako se normirani stroški ne dodajajo na negativnih tradih ali tradih z rezultatom 0.

Kaj pa pravilo navidezne odsvojitve? 

O tem sem napisal podroben prispevek tukaj. Pravilo navidezne odsvojitve opisuje 5. odstavek 97. člena ZDoh-2. Izvedeni finančni instrumenti pa se NE OBDAVČUJEJO  PO ZDoh-2, temveč po tem namenskemu ZDDOIFI. In torej pravilo navidezne odsvojitve za IFIje ne velja.

Mislim, da sem napisal bolj ali manj vse, kar jaz vem na temo obdavčitve IFIjev. Če ima kdo še kakšno informacijo, ki ni zajeta v postu, prosim, naj jo objavi v komentar.