Najpametnejša stvar, ki sem jo naredil v zadnjem letu, je bila, da sem resno vpeljal sistem adaptivnega rizika. To sem naredil po dveh zaporednih velikih negativnih mesecih novembra in decembra 2015, ki sta lepo vidna na grafu glavnice:
Zadnjih nekaj mesecev portfelj lepo počasi upada po nekaj % na mesec, kar je tisto, kar sem želel od obdobij, kot je tole. Še vedno držim nekaj lepih pozicij, ki jih ta teden čakajo earningsi, zato upam, da bo konec avgusta slika vseeno nekoliko lepša. Dejstvo pa je, da si bom leto 2016 zapomnil kot izjemno težko. Zame so najtežja obdobja, ko se indeksi načeloma gibljejo gor, kar ustvari veliko število setupov, ki pa potem ne prikažejo pravega breakouta.
Razumeti moramo še eno stvar, ki tudi postaja vse bolj očitna - trajanje korekcij traderje psihično uniči bolj, kot pa njihova globina. Globoki, sunkoviti padci danes, ko se mislim da večina ljudi še dobro zaveda, kaj se je zgodilo leta 2008, niso več tisto, kar povzroča štalo na trgih. Traderji se ob vsakem najmanjšem padcu izjemno hitro postavijo v obrambno držo (sodeč po grafu VIX), kar prepreči kakršnokoli konkretno korekcijo. In zato nas že dve leti počasi uničuje trg, ki ves čas izgleda, kot da bo pravkar padel, takoj nato pa da bo šel v uptrend, končni rezultat vsega pa je na koncu nič. Ne vem, kako dolgo se tole še lahko vleče, predvidevam pa, da bi ameriške volitve morda lahko bile prelomne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar