Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

 Brez dolgega uvoda... Post na temo obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI).

Zakonodaja

Zakonodaja je zbrana na tem linku:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/

Glavna stvar je zakon o obdavčitvi IFIjev "Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5400

Bolj po človeško pa so stvari opisane v brošuri "Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov/Opis/Obdavcitev_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov.docx

V povezavi z IFIji pa je pomemben tudi "Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)":

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7888#

Oziroma 7. člen iz tega zakona, kjer so opredeljeni izvedeni finančni instrumenti (kaj je IFI in kaj ni). Meni osebno je zadeva zelo nejasno napisana, zato se raje ne bom ukvarjal z interpretacijo. Pojdimo raje na nekaj konkretnih vprašanj, kaj sodi pod IFI in kaj ne. 

Ali je Forex obdavčen po ZDDOIFI?

Veliko polemik je predvsem glede valutnega trgovanja (Forex), ali je to IFI, ali je obdavčeno ali ne. V poglavju 4 v Brošuri, točka b) piše takole:

b) Valutno trgovanje

Upoštevaje opredelitev izvedenih finančnih instrumentov v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1, se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Navedeno je potrebno upoštevati v primeru trgovanja preko Foreign Exchange Market (FOREX). Opozoriti je potrebno, da se dobiček iz poslov promptnega (spot) valutnega trgovanja, če ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.

Iz navedenega sledi, da se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.

Torej, v splošnem je, razen, če se to opravlja v okviru opravljanja "dejavnosti", valutno trgovanje neobdavčeno. V detajle glede tega, kaj in kdaj je dejavnost, se ne bi spuščal, ker tega področja ne poznam. Je pa v zvezi s tem FURS izdal brošuro na temo kriptovalut. Tole bom verjetno podrobneje obdelal v kakšnem ločenem postu, ampak ne bo škodilo, če so vsaj vsi linki zbrani na enem mestu. Torej...

Kaj pa kriptovalute?

Na tem linku je vse, kar je davčnih opisov trgovanja s kriptovalutami:

https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/

Najbolj pomemben je dokument "Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS":

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.docx

Dokument je razmeroma dolg in meni osebno samo na pol jasen, zato ne bi rad navajal zaključkov. Ampak, tisto, kar je za večino tistih, ki zgolj trgujejo kriptovalute, je verjetno tole iz poglavja 2.2.2:

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so: 

1. večje število realiziranih naročil  v obdobju enega leta,

2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,

3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, 

4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu ,

5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,

6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto. Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti. 

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Na kratko, davčna si tukaj pušča precej svobode pri odločanju, kdo trguje ali rudari kriptovalue v okviru opravljanja dejavnosti in kdo ne. Mislim, da lahko precej varno rečeno, da pri nekem občasnem kupovanju in prodajanju (max nekaj tradov na mesec?) z nekimi normalnimi zneski (nekaj 100€, mogoče nekaj 1000€?) ne bomo kar tako ožigosani, da opravljamo dejavnost. Osebno pa sem mnenja, da je verjetno še najbolj relevanten faktor priliv na tekoči račun (če tradov sploh ne prijavimo) oziroma nadpovprečno veliki profiti iz trgovanja (če trade prijavimo). Mislim, da dokler FURSov sistem ne zazna enega ali/in drugega, ne bi smelo biti problemov.

Torej, trgovanje s kriptovalutami v nekih normalnih okvirih NI OBDAVČENO, razen...

Kaj pa CFDji na forex, kripto?

CFD (Contract For Difference) je izveden finančni instrument, kjer "stavimo" na razliko v ceni dejanskega instrumenta. Dejanski instrument je lahko praktično karkoli - neka delnica (npr. Amazon), cena zlata na trgu dragih kovin, ali pa cena nekega valutnega križa ali celo vrednost neke kriptovalute. Skratka, kar je pomembno je to, da je CFD instrument sam zase. V tem primeru trgujemo CFD in ne direktno instrumenta, na katerega je CFD vezan (spot forex ali kriptovaluta). In to pomeni, da se tradanje CFDjev katerekoli vrste obdavči po ZDDOIFI.

To je relevantno predvsem za veliko število ljudi, ki tradajo prek eToro. Kolikor sem sam videl, je večina (vsi??) kripto tradov na eToro dejansko CFDjev. In to pomeni, da so obdavčeni po ZDDOIFI.

Kaj so torej IFIji?

Na kratko - CFDji, opcije, futuresi in kar je še drugih posebnih izvedenk, ki jih sam niti ne poznam.

Obdavčitev IFIjev

Zdaj smo končno prišli do same obdavčitve IFIjev. Na srečo pa so tu zadeve precej bolj preproste. Pojdimo kar čez ZDDOIFI in poglejmo ključne točke:

Stopnja davka

Stopnja davka je opisana v 14. členu:

(1) Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 27,5%.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stopnja davka znižuje vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla in znaša po dopolnjenih:

1.      petih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petih letih od sklenitve posla: 20%,

2.      desetih letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po desetih letih od sklenitve posla: 15%,

3.      15 letih imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma po petnajstih letih od sklenitve posla: 10%.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40%.

Torej, če držimo IFI manj kot eno leto, je davek 40%. Če ga držimo vsaj eno leto, do pet let, je 27,5%. Po petih letih je 20% in potem pade na 15% in 10% na vsakih pet let. Za večino nas je verjetno manj kot eno leto držanja še najbolj realen scenarij, torej bomo plačali davek na dobiček 40%.

Davčna osnova

Izračun davčne osnove je opisan v 11. členu:

(1) Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.      seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.      pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3) Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4) Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Torej, gre preprosto za to, da je osnova za davek profit, ki smo ga naredili pri tradu, plus normirani stroški, oziroma olajšava, ki se računa za vsak trade posebej na sledeč način:

• 1% vrednosti nakupa in prodaje oziroma v primeru posla z vzvodom (leverage), je to 0.25% od nakupa in prodaje

Treba je razumeti še to, da z normiranimi stroški ne moremo "v minus" na sicer pozitivnem tradu. Največja vrednost normiranih stroškov je lahko zgolj v višini profita na tradu, torej da na koncu neto rezultat pozitivnega trada znaša najmanj 0 (nič profita, nič izgube). Z drugimi besedami - s sicer pozitivnimi tradi si ne moremo zmanjševati davčne osnove na račun normiranih stroškov. Prav tako se normirani stroški ne dodajajo na negativnih tradih ali tradih z rezultatom 0.

Kaj pa pravilo navidezne odsvojitve? 

O tem sem napisal podroben prispevek tukaj. Pravilo navidezne odsvojitve opisuje 5. odstavek 97. člena ZDoh-2. Izvedeni finančni instrumenti pa se NE OBDAVČUJEJO  PO ZDoh-2, temveč po tem namenskemu ZDDOIFI. In torej pravilo navidezne odsvojitve za IFIje ne velja.

Mislim, da sem napisal bolj ali manj vse, kar jaz vem na temo obdavčitve IFIjev. Če ima kdo še kakšno informacijo, ki ni zajeta v postu, prosim, naj jo objavi v komentar.

Pravilo navidezne odsvojitve

Januarja in februarja, ko smo prijavljali svoje davčne napovedi za kapitalske dobičke, se je pojavilo kar nekaj dilem glede pravila navidezne odsvojitve. V enem postu bi rad napisal, kar sam vem o tem, da mi ne bo potrebno ves čas znova pojasnjevati.

Torej, prva stvar - zakonodaja. Vsi relevantni dokumenti so zbrani na tem FURS pagu:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_kapitala

Pod tagom Zakonodaja je Zakon od dohodnini (ZDoh-2), v katerem je 97. člen, ki pojasnjuje, kako se izračuna davčna osnova, pravilo navidezne odsvojitve pa opisuje 5. odstavek tega člena, in se glasi takole:

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju:

1.     če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala ali

2.     če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.

Za večino od nas je relevantna le prva točka tega odstavka, iz katere neposredno seveda ni jasno popolnoma nič. Zato je med dokumenti pod tagom Podrobnejši opisi tudi pojasnilo eksplicitno za pravilo navidezne odsvojitve:

https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_kapitala/Opis/Dobicek_iz_kapitala_-_pravilo_navidezne_odsvojitve_kapitala.docx

Preden se poglobimo v samo vsebino tega dokumenta, naj razjasnim, katerih trgovalnih instrumentov se pravilo navidezne odsvojitve sploh dotika. Formalno povedano, vseh kapitalskih dobičkov, ki so obdavčljivi po ZDoh-2. V praksi pa to pomeni delnice in ETFi, ki smo jih pridobili z nakupom, torej "long" tip posla. Izvedeni finančni instrumenti (IFI), kot so opcije, CFDji, posli na kratko na delnicah (short), forex in ostalo torej ne sodi v to kategorijo in na njih pravilo navidezne odsvojitve nima vpliva.

Kaj torej piše v podrobnejšem opisu pravila navidezne odsvojitve? Tole je nekaj najbolj pomembnih povedi iz dokumenta:

negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ter investicijskih kuponov, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove (dobička), če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.

 Navedeno pomeni, da mora biti vsaka odsvojitev kapitala povezana vsaj z eno pridobitvijo kapitala, ki ima starejši datum od datuma odsvojitve kapitala in vsaj še z eno pridobitvijo kapitala, ki je bila opravljena v obdobju 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala.

 V obdobje navidezne odsvojitve kapitala za kakršno koli odsvojitev z izgubo se torej všteva 61 dni: dan odsvojitve, 30 dni pred odsvojitvijo in 30 dni po odsvojitvi.

Ustavimo se za trenutek tukaj. Prvi odstavek govori o tem, da za trade, na katerih smo naredili izgubo, v določenih primerih te izgube ne moremo uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove. Na primer, to pomeni, če smo naredili dva trada s takim izkupičkom:

• Trade 1: +200$
• Trade 2: -300$

Skupen rezultat je izguba -100$. Vendar, če nam trade 2 pade pod navidezno odsvojitev, izgube -300$ ne moremo prišteti skupnemu rezultatu. In naša davčna osnova bo tako +200$, kljub temu, da smo neto naredili izgubo. Da, to ni šala, res je tako!

Drugi odstavek zgoraj podrobneje pojasni, kdaj je v igri navidezna odsvojitev. Potrebujemo torej eno odsvojitev, ter dve pridobitvi kapitala, pri čemer mora biti ena od njiju v obdobju +-30 dni od odsvojitve. Tole naj pojasnim kar s konkretnim primerom:

• 1.3.2021 - pridobitev 100 delnic
• 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
• 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic

Taka serija transakcij ustreza opisanim pogojem za navidezno odsvojitev:

1. Odsvojitev kapitala
2. Ena pridobitev s starejšim datumom
3. Še ena pridobitev v obdobju +-30 dni od odsvojitve

Na tem mestu naj lastnoročno dodam še eno pojasnilo, ki iz tega dokumenta ni razvidno. Namreč, kaj pomeni "s starejšim datumom"? Kaj, če bi imeli nekaj takega:

• 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
• 15.6.2021 - odsvojitev 100 delnic
• 10.7.2021 - pridobitev 100 delnic

Kot vidimo, imamo v tem primeru prvo pridobitev z istim datumom kot odsvojitev. No, izkaže se, da ta "s starejšim datumom" pač pomeni "prej". Tradi se gledajo zaporedno, tako kot so bili izvršeni, in tudi, če je bila pridobitev na isti dan kot odsvojitev, je bila "prej" in je torej ta pogoj za navidezno odsvojitev tudi v tem primeru seveda izpolnjen.

In to je formalno gledano tudi vse. Za izpostaviti je le še ena točka s pojasnilom:

            9.       Če zavezanec ves pridobljeni kapital odsvoji zgolj v eni odsvojitvi, torej je zaloga nič, se izguba v celoti             prizna (primera 14, 18 spodaj). Če pa ne odsvoji ves kapital, torej je zaloga večja od nič, se uporabi pravilo             navidezne odsvojitve.

Primer, ki pojasnjuje to točko:

• 15.6.2021 - pridobitev 100 delnic
• 20.6.2021 - pridobitev 200 delnic
• 10.7.2021 - odsvojitev 300 delnic

V tem primeru smo ves kapital odsvojili naenkrat, zato se izguba prizna.

V dokumentu potem sledi 23 primerov, od zelo preprostih do zelo kompleksnih. Ne bi zdaj rad razlagal vseh 23 posebej, zato si bom izbral enega srednje težavnosti in poskušal pojasniti, kje in zakaj pride do navidezne odsvojitve in kje in zakaj ne. Izbral sem si primer 3, ki izgleda takle:

O1 - zakaj se za 5 delnic prizna izguba, za 20 pa ne? Kot vidimo, imamo vključne naslednje trade:

• P1 - 12.12.2007: pridobitev 50
• O1 - 5.1.2008: odsvojitev 25
• P2 - 31.1.2008: pridobitev 20

Odsvojitev P2 je tista, ki naredi odsvojitev O1 "navidezno", ker je znotraj +-30 dni od O1. Tistih 20 delnic iz P2 gre med "navidezne" pri odsvojitvi O1. Za teh 20 delnic se torej izguba na O1 ne prizna, na preostalih 5 pa se.

Kaj pa odsvojitev O2? Tukaj pa so vključeni naslednji tradi:

• Vse pridobitve pred P3, katerih skupna zaloga je 45
• P3 - 7.7.2008: pridobitev 50
• O2 - 14.7.2008: odsvojitev 50

Pridobitev P3 za 50 delnic znotraj obdobja +-30 dni naredi O2 navidezno odsvojitev. Tukaj bi morda pričakovali, da se izguba ne bo priznala za 45 delnic iz zaloge, vendar obstaja še eno pravilo, ki je v dokumentu opisano takole:

11.       Če je po odsvojitvi kapitala stanje zaloge enako kot je bilo pred odsvojitvijo (in povezano s pridobitvijo nadomestnega kapitala) se izguba pri odsvojitvi kapitala ne prizna (primera 2, 3 spodaj).

Tole po domače povedano pomeni, da če se po paru pridobitev-odsvojitev stanje zaloge ne spremeni, in nam odsvojitev pade pod navidezno, potem se izguba ne prizna za celoten na tak način pridobljen kapital. Skratka, kot navideznih se upošteva vseh 50 delnic, kupljenih znotraj +-30 dni od odsvojitve O2.

Še ena stvar, ki jo je pri tem potrebno povedati, je pojasnilo te točke:

            10.       Splošno pravilo v bolj zapletenih primerih je, da se pravilo navidezne odsvojitve uporablja                               kronološko. Če ima zavezanec več odsvojitev istovrstnega kapitala, pri katerih je dosegel izgubo, se tako                glede     nepriznavanja izgub najprej upošteva prva odsvojitev. Ta kapital se poračuna z najprej                                pridobljenim kapitalom v obdobju za ugotavljanje navidezne odsvojitve, dokler se tako ne poračuna ves                kapital         ali dokler ni več pridobitev, ki bi se poračunale z odsvojitvami. (primer 17 spodaj)

Spet, po domače povedano to pomeni, da nam ena pridobitev za določeno število delnic lahko naredi le za enako število delnic navideznih odsvojitev. Primer:

• P1: 1.1.2021 - pridobitev 100
• O1: 1.3.2021 - odsvojitev 100 (70 - Da, 30 - Ne)
• P2: 15.3.2021 - pridobitev 30
• O2: 20.3.2021 - odsvojitev 30 (30 - Da)

Kot že vemo, se nam pri O1 za 30 delnic ne upošteva izguba zaradi pridobitve P2. Kaj pa odsvojitev O2? Ker je bila pridobitev P2 za 30 delnic že v celoti upoštevana v navidezno maso, drugega pridobljenega kapitala v obdobju +-30 dni od O2 pa ni, se nam tako izguba na O2 v celoti upošteva.

Skratka, zadeve lahko postanejo tudi precej kompleksne in v bistvu je pri veliki množici tradov kar težko izračunati, kakšna je res davčna osnova. V ta namen si lahko pomagamo kar s kalkulatorjem na eDavkih. Odpremo lahko kakšen star že vložen dokument in se igramo na njem:

Tu potem lahko vnašamo trade in delamo informativne izračune.

Do tu vse lepo in prav. Pri testiranju raznih kombinacij pa sem opazil, da informativni izračun enostavno ne deluje tako, kot je opisano v omenjem pojasnilu za navidezno odsvojitev. Na primer, točka 9 in pripadajoča primera 14 in 18 sta zelo jasna glede tega, da se vsa izguba prizna, če se ves kapital odsvoji v eni sami transakciji. Če pa vnesem eno tako serijo v eDavke in naredim izračun:

Sistem ne naračuna nobene priznane izgube za tak trade:

Podobno je še za nekaj primerov, povsem prepisanih iz pojasnila. Žal mi še do danes ni jasno, ali je to zgolj napaka v informativnem izračunu ali se tak izračun potem tudi direktno upošteva pri izračunu dohodnine. Neka vprašanj o tem sem že pošiljal na FURS, vendar nisem dobil nobenega odgovora. Če bom izvedel karkoli, bom seveda objavil.

Trading slump

V tem času s(m)o sicer vsi čisto v prijavi davkov, ampak osnovni namen tega bloga ni pomoč pri prijavi davkov, temveč osebni trgovalni dnevnik, ki je v pomoč meni osebno, ter tudi drugim, ki se resno lotevajo aktivnega trgovanja. In v zadnjem tednu januarja se mi je zgodilo nekaj, kar enostavno moram malo popisati. Prvič zato, da sam sebi sestavim skupaj celovito sliko dogodka, in drugič zato, ker gre za nekaj, kar je za vse traderje pravzaprav neizbežno, ima pa lahko uničujoče posledice.

Torej, na kratko, doživel sem največji trading slump v zadnjih dveh letih ali nekaj takega. "Slump" je slengovski izraz za nenaden, hiter padec accounta. Včasih temu rečemo tudi "bust", včasih "drawdown", ampak jaz te tri izraze razumem malo različno. Naj jih razložim, da razumemo, za kaj točno gre.

Slump

Torej, kot rečeno, slump je nenaden, hiter padec v portfelju. Poudariti je potrebno, da je padec odklonski v smislu hitrosti in globine padca. Gre torej za nepričakovan, neobičajen dogodek. Razlogi za ta padec so lahko zelo različni, in zelo pomembno je, da si razčistimo, zakaj se je zgodil. Osnovni razlogi za tak padec so ponavadi:

• Luknja v strategiji, ki se do zdaj še ni pojavila
• Težave s platformo (recimo, padec paltforme, napačno izveden order)
• Neobičajna smola (recimo, večji slippage kot običajno)
• Naša napaka, ki je posledica malomarnosti (recimo, napačno nastavljen order)
• Naša napaka, ki je posledica škodljivih čustvenih stanj (recimo, prekomeren pohlep)

O slumpu bom govoril v nadaljevanju tega posta, zato tukaj ne bi predolgo razglabljal vsake od teh točk.

Bust

Sam kot "bust" razumem padec v accountu do te mere, da je account praktično uničen. Bust je v bistvu samo še bolj potenciran slump. Glavna razlika v rezultatu je dejansko samo v tem, da se po slumpu še nekako lahko poberemo, tako finančno kot čustveno, po bustu pa je škoda takšna, da je potrebno popolnoma resetirati vse, od accounta do naše psihe.

Bust je praktično vedno posledica prevelikega tveganja in to ponavadi na daljše obdobje, lahko pa tudi na enem samem "all or nothing" tradu.

Drawdown

Drawdown je padec v accountu, ki je normalen, pričakovan in sistemski. Sistemski v smislu, da je pač neločljiv in neizogiben del strategije, ki jo tradamo. Sistemske drawdowne je sicer težko oceniti, ampak sčasoma, ko strategijo dovolj dolgo tradamo in imamo dovolj njene zgodovine, običajno dobimo občutek, kaj je normalno in kaj ne. In predvsem, sistemski drawdowni niso posledica naših lastnih napak! Vedno, ko ugotovimo, da smo naredili napako (ki se, mimogrede, lahko materializira kot padec ali pa tudi ne), je morebiten padec zaradi te napake vedno slump.

Moj slump

Torej, konej januarja se mi je zgodila serija tradov, ki je moj account pripeljala do tega stanja:

Da gre za slump, je precej očitno že iz samega grafa:

• Padec je razmeroma globok in že na pogled precej bolj strm od vsej prejšnjih (drawdownov)
• Padec ni uničujoč do te mere, da bi mi uničil account (bust)

Lahko pa dodam še to, da je bil padec posledica naslednjih razlogov, ki sem jih že prej naštel kot lastnosti slumpa:

• Moje lastne napake v strategiji (škodljivo čustveno stanje)
• Moje lastne malomarnosti
• Neobičajne, vendar večje sistemske smole (slippage)

Konkretno je šlo za sedem tradov in naj navedem enega za drugim, kaj se je dogajalo:

1. Korak

Dejstvo je, da je bil januar precej dober mesec na splošno - delnice so bile "hot" in ob pogledu na Twitter je izgledalo, da vsi podirajo osebne rekorde. Iz nekega razloga pa moj sistem ni dal nekih rezultatov. Imel sem zelo malo dobrih priložnosti in še tiste, ki so bile, se niso materializirale, kot bi si želel.

No, kot mi je že v navadi, sem se potem nekako začel igrati s svojimi statistikami. Iskati edge, oziroma, če sem kaj zgrešil. Po seriji nekih testov sem prišel na idejo, da bi moral nekaj spremeniti v svojem načinu postavljanja orderjev. Ki sem ga, mimogrede, sistematično gradil dve leti. Seveda sem zdaj v pol ure ugotovil, da nekaj počnem narobe, da zaradi tega zamujam priložnosti, in da moram že danes to spremeniti:/

To sem tudi storil in takoj fasal največji loss na enem tradu do zdaj: -4.14R. Poleg tega sem iz istega razloga pokasiral še -1.2R loss na še enem tradu. In potem še en sistemski loss -0.5R. Vse to je pomenilo -5.84R daily loss, kar je tudi največ, odkar uporabljam ta sistem.

2. Korak

Prišel je naslednji dan in nove priložnosti. Takoj sem šel na star način postavljanja orderjev. Potegnilo me je v dva trada, ki pa sta bila oba lossa z neobičajno velikim slippagem, oba krepko preko -2R, skupno pa -4.76R. Torej skupno v dveh dneh skoraj -11R loss, kar je že praktično velikost mojega običajnega sistemskega drawdowna.

Pri teh dveh tradih moram poudariti, da je kljub vsemu šlo za sistemska lossa. Vsake toliko zaradi slippage pokasiram losse preko -2R, ki se jim realno ne morem izogniti. Usoda je pač hotela, da se je to zgodilo na dveh tradih zapored takoj po dnevu, ki me je že tako čustveno spravil na rob.

3. Korak

Prišel je nov dan in nove priložnosti in še dva sistemska lossa, spet oba nadpovprečno velika, skupno -2.61R. Na koncu je to pomenilo -14R v treh dneh.

4. Korak

Ne vem točno zakaj, verjetno zaradi pretirane vznemirjenosti, spregledam trade, ki pa bi bil winner, verjetno ranga +3.5R.

To so pač dejstva. V nadaljevanju pa bi rad, predvsem zase osebno, malo predebatiral, kaj taki dogodki pomenijo za traderja in kaj je najbolj pametno narediti, ko se zgodijo.

1. Ugotoviti razloge

Najbolj pomembno je, da si razjasnimo, zakaj konkretno je do tega prišlo. Kajti, če ne odkrijemo razlogov, in jih odpravimo, potem je samo vprašanje časa, kdaj se bo zadeva ponovila, mogoče v še precej hujši obliki.

Jaz osebno vedno najprej poskušam ločiti svoje napake od sistemskih. Ali je dogodek kljub vsemu pričakovan, glede na to, kaj počnem, ali pa sem nemara sam naredil kakšno večjo napako. No, v tem primeru sem kot lastne napake naštel tisto poseganje v execution na dveh tradih, ter spregledan profitabilen trade. Če bi vse izvedel tip-top, bi bil končni rezultat namesto -14R nekje okoli -5R, kar bi bilo povsem običajen sistemski drawdown. Kar se tiče strategije same, torej ne morem reči, da je ta dogodek razkril kakšno veliko luknjo.

Drugo, še bolj pomembno, pa je, zakaj sem te napake naredil. Kar se tiče spregledanega trada, mi je kristalno jasno, da sem po slumpu začel postajati prestrašen in zafrustriran. Da v bistvu podzavestno nisem želel še v en trade, ki bi lahko še povečal mojo agonijo. Dva nesrečna trada, ki sta posledica mojega nepazljivega poseganja v sicer delujoč sistem, pa sta zelo verjetno posledica tega, da sem leto 2021 štartal s ciljem, da čimprej account pripeljem v new high (gledano v R), najbolje že prvi mesec leta. Kar pa se ni zgodilo, mesec je šel proti koncu, priložnosti so splavale mimo. Torej sem očitno moral najti nek drug način, kako bom "raztural" z nekaj tradi in dosegel svoj cilj.

Posledično, ne le da zdaj ne bom doživel new high, moral bom biti izjemno previden in potrpežljiv, da ne se ne bom spravil v "bust" situacijo, iz katere se praktično ne bo več mogoče pobrati.

2. Prekiniti krvavenje

"Stop the bleeding" je še en slengovski izraz, ki pomeni, da je nemudoma potrebno prekiniti škodljiva dejanja in čustvena stanja, ki iz slumpa lahko pripeljejo do busta. To bi pravzaprav moral biti čisto prvi korak, ampak ravno analiza dogodka je tudi neke vrste prekinitev škodljivega vzorca. Skratka, treba je čimprej prekiniti katastrofalne odločitve in vrniti na staro pot, na sistem, ki deluje.

3. Soočenje z realnostjo

To je korak, ki bi se mu najraje izognil, ker je težko sprejeti realnost, ampak, če se preskoči, smo v nevarnosti, da se vrnemo v tisti neki "I'll make it all back!" attitute, za katerega pa že vemo, kam lahko pripelje.

Torej, moja realnost, naj jo narišem kar na grafu:

Kolikor si želim, da bi recimo že do konca februarja v bolj kot ne ravni črti dosegel new highs (kar sicer ni povsem nemogoče), mi je jasno, da je zgornja slika dejansko optimistično-realna. To pomeni best case scenarij. To pomeni, če naslednjih nekaj mesecev tradam res izjemno disciplinirano, praktično brez napak, in če bo tudi trg vsaj približno sodeloval in ne bom imel kakšne res velike smole, potem lahko optimistično-realno pričakujem, da bi nekje v Q3 ali Q4 prilezel ven iz tega slumpa in morda v bližino new highs. Žalostno, ampak tako pač je.

4. Plan za naprej

Tole zgoraj je krizna situacija. In kriznih situacij se ne rešuje tako, da gremo brezglavo (čustveno) v napad na polno, ampak da naredimo realen, izvedljiv načrt reševanja, kjer dejansko vidimo luč na koncu tunela, četudi oddaljeno. Moj načrt v grobem vključuje te točke:

1. Zmanjšati rizik, kolikor je smiselno. Zame konkretno to pomeni predvsem izogibati se tradov, ki imajo potencial za kakšno veliko štalo (predvsem nizko-volatilne, poceni delnice). In pa seveda, da ne spreminjam ustaljenega postopka postavljanja orderjev.
2. Tradati best-edge. To pomeni še enkrat pretehtati vse moje patterne in res ugotoviti, kateri imajo best-edge in kateri ne. Včasih si lahko privoščim, da malo poskušam na tradih, ki nimajo dokazanega dobrega edga, vendar moja trenutna kriza ni tako stanje. Če se želim izkopati iz tega, moram potrpežljivo čakati samo na trade, ki imajo potrjen edge, ker si samo tako najbolj povečam možnosti, da se res izplezam.
3. Potrpežljivost - to mislim, da je ključna čustvena komponenta. Traderji seveda živimo za to, da account ves čas pomikamo v new highs in delamo progress. Vendar je trenutno moja realnost drugačna. New highs ne bo še kar nekaj časa in dejansko je precej bolj verjetno, da bom naredil še kakšen večji lower low, preden se bo moja krivulja konkretneje obrnila navzgor.
4. Izogibati se nepotrebnemu tveganju. To je točka, ki jo enostavno moram dodati kljub točki 1. Pri tradanju se stvari neverjetno hitro zalomijo. Ko nam gre, dobimo občutek varnosti, iz katerega lahko postanemo "mlahavi". Delamo stvari, ki imajo potencial za slump ali dump, vendar nas mogoče ne kaznujejo takoj. Ampak, ko pa nas... Želim si, da res pred vsakim tradom razmislim o potencialnih nepotrebnih tveganjih, ki se jim lahko izognim.

Bolj kot razmišljam o vsem skupaj, bolj ugotavljam, da sem lahko tudi na nek način hvaležen za to izkušnjo. Kajti, roko na srce, z rizikom, ki ga trenutno uporabljam, tale slump ni pomenil kakšne resnejše finančne škode. Če bi se mi kaj takega zgodilo mogoče leto dni kasneje, ko bi operiral z mogoče petkrat večjim rizikom, pa bi bila zadeva dejansko lahko katastrofalna. 

Tradanje je izjemno težka stvar, kjer ni prostora za povprečneže. To ni redna služba, kjer smo plačani skoraj ne glede na to, kaj dejansko naredimo tisti mesec. Že za zelo majhne profite moramo biti izjemno "skillful". Edini način, da kot traderji uspemo je, da ves čas tako ali drugače napredujemo. Vsako izkušnjo, pozitivno ali negativno, enostavno moramo vzeti kot "learning experience", popraviti napake, odpraviti pomanjkljivosti in tako pač narediti še en mali korak naprej.