Moja metoda - prodaja 2: prvi dvig stopa

Metodika kupovanja in risk managementa, ki sem jo opisal, se je izkazala kot dovolj zanesljiva in varna, da nisem zašel v prevelike težave, ko mi ni šlo. Vendar, kljub temu, da sem bil načeloma zadovoljen z dobički, ki so mi jih prinesli občasni winnerji, se je po nekaj bull-bear ciklih izkazalo, da v bear ciklu, ko moji tradi serijsko beležijo izgube, naredim preveč minusa, da bi lahko računal na nadpovprečne rezultate. Serije po 20 do 30 zaporednih failed breakoutov so očitno neizbežne in v takih serijah sem izgubil toliko, da sem bil na koncu komaj kaj v plusu, če sploh.

Kot rešitev omenjene težave traderji praviloma aplicirajo eno od naslednjih opcij:

1. Tudi v seriji izgub brez sprememb tradajo naprej. To je bil moj primer in očitno ni bil preveč uspešen.
2. Uporabljajo nekakšen sistem za določevanje smeri trga. Na podlagi nekih pravil, ki si jih na nek način določimo, je za nas trg v "buy, neutral, sell" načinu. Večina tradarjev v "sell" sploh ne odpira pozicij, v "neutral" previdno in v "buy" agresivno. Po mojih opažanjih to opcijo uporabi večina traderjev in tudi sam s tem veliko eksperimentiral. Rezultati niso bili zadovoljivi. Ugotovil sem, da najboljše delnice enostavno ne sledijo gibanju trgov. Nekaj največjih winnerjev, ki sem jih izpustil, je breaknilo in začelo trende v času, ko bi bil trg po vseh pravilih v stanju "sell". Ker moja metodika take winnerje nujno rabi, sem to opcijo sčasoma povsem opustil.
3. Tretja opcija, ki sem jo tudi sam pouporabil, pa je prilagajanje tveganja. Govoril sem že o adaptivnem riziku, ki se je pokazal kot precej učinkovit. Vendar kot dodaten mehanizem uporabljam tudi preprost sistem hitrega dvigovanja stopov.

Ker sem torej tempiranje svojih tradov na podlagi stanja indeksov že vnaprej izključil, in ker nisem hotel brezglavo izpuščati tradov sredi takih serij, je ostala samo še ena rešitev - moral sem preprečiti, da bi take serije failed tradov povzročile prevelik padec v mojem portfelju. In kot edina zadovoljiva rešitev (poleg adaptivnega rizika) se je pokazala možnost čimprejšnjega dviga stopa na vsaj "breakeven" nivo. To pomeni, v okolico buy točke, kjer sem praktično gledano s tradom na nuli. Dokler nisem uvedel tega mehanizma, so bili padci do 10% in več na portfelju običajni. Vedno pridejo take serije. In to je bilo enostavno preveč. Kljub temu, da sem vedel, da bom na tak način izpadel iz marsikaterega trada, ki se kasneje obrne, sem to iz že omenjenih razlogov nujno moral narediti.

Za tako odločitev sem imel še en tehten razlog. Po analizah številnih preteklih največjih winnerjev sem videl, da se ti po breakoutu le redko vrnejo v bližnjo okolico breakouta. Najboljše delnice breaknejo in takoj nadaljujejo pot navzgor. Če temu ni tako, lahko brez prevelikega tveganja sklepam, da delnica nima najboljšega potenciala, in jo prodam.

Torej, moj interes je čim prej, kolikor je le možno, dvigniti stop. Če je le mogoče, še isti dan breakouta in če je možno, na pozitivno, vendar pa v vsakem primeru vsaj toliko, da je izguba res minimalna. Tudi to je treba početi po neki pameti, zato sem uvedel nekaj pravil. Najprej si poglejmo prvi dan breakouta:

1. Če je breakout velik up day, ranga cca 8% ali več, še isti dan dvignem stop na majhen plus. Veliki breakouti se skoraj nikoli ne retracajo v celoti. Če pride do tega, je zelo verjetno, da delnica nima pravega potenciala.
2. Za srednje dobre breakoute (cca 4-8%) dvignem stop pod buy točko na malenkosten minus. Srednje močni breakouti pogosto testirajo breakout nivo, zato moram počakati, če pride do takega testa, preden dvignem stop na plus.
3. Pri šibkih breakoutih (pod 4%) nima smisla takoj dvigovati stopa, ker to sploh ni pravi breakout. Take delnice pogosto zanihajo v okolici breakout točke in včasih potem naredijo now setup in/ali nadaljujejo trend navzgor brez izrazitega breakouta.

Kje so točke, pod katere bi postavil stop po prvem dnevu? Vsekakor je low breakout dneva dober support in to je prvi nivo, ki ga gledam. Če je ta prenizko pod buy točko (ali pa previsoko v primeru gapa), potem je zgornji nivo baze, iz katere sem kupil, support, pod katerim je smiselno imeti stop.

V večini primerov breakouti niso tako močni, da bi lahko dvignil stop že na prvi dan. Kot sem napisal že zgoraj, tudi pri neizrazitih breakoutih poskušam zmanjšati svoj potencialen minus. Vendar, moj namen je trade čimprej varno spraviti v pozitivno. To je edini cilj vsega tega. In na tak varen trenutek je ponavadi treba počakati. Ko prvi dan breakouta ni močan, se nam lahko zgodi nekaj od tega:

1. Delnica zadrži nivo in dobi pospešek v naslednjih dneh - v tem primeru dvignem stop pod enakimi pravili, kot pod (1) in (2) zgoraj.
2. Po srednje močnem breakoutu se pogosto zgodi, da cena naslednji dan (včasih tudi še kakšen dan kasneje) testira breakout nivo in dan zaključi s "hammerjem". V takem primeru takoj dvignem stop pod low hammerja, če je ta dovolj globok ali pa v okolico breakeven nivoja, če ni.
3. Če delnica ne dobi pospeška, niti ne zabeleži kratkega testa supporta, temveč kar počasi pada, potem mi ne preostane drugega, kot da držim stop, tam kjer je, hkrati pa čakam na vsak znak obrata. Če dobim neke vrsti swing low v bližini breakout nivoja, to smatram kot test in dvignem stop pod ta low.
4. V vsakem od primerov dvignem stop na majhen plus, ko se enkrat delnica oddalji za cca 8% od buy točke. Ta vrednost se je izkazala kot kar dobra razdalja od breakout točke, na katero uspešen breakout ne bi smel več pasti.

Poglejmo si nekaj primerov upravljanja s stopi: