Moja metoda - kaj in kdaj kupiti 1: timing

Ko enkrat delnica z zadovoljivim momentom pokaže, da ima potencial za daljši trend, jo moramo kupiti. Glavni problem kupovanja delnic pri skoraj vseh metodah (ter pri prav vseh tistih, ki uporabljajo tesne stope) je to, da jo moramo kupiti v ravno pravšnjem trenutku. Pri tem sta bistvena dva parametra, ki sem ju poimenoval timing ter setup. Prvi govori o tem, kdaj kupiti delnico glede na čas in procentualni dobiček, ki ga je že naredila po prvem breakoutu iz baze, torej pred trenutkom, ko smo jo prvič vzeli pod drobnogled. Setup pa govori o vzorcu cene na grafu, iz katerega kupimo delnico. Ta post se osredotoča samo na timing, setup pa si pogledamo naslednjič.

V zvezi s timingom dajem pozornost naslednjim parametrom:

1. Raztegnjenost - kako visoko je delnica glede na nivo prvega breakouta iz baze.
2. Trajanje trenda - koliko časa je že preteklo od breakouta iz baze.
3. Zaporedno število setupa - kateri setup po vrsti je to od začetka trenda (breakouta iz baze).

Poglejmo si vse tri, kajti prav vsi so pomembni.

Raztegnjenost

Raztegnjenost govori o tem, kako visoko je cena delnica od točke breakouta. To "višino" je možno meriti na številne načine in vsi imajo svoje prednosti in slabosti:

• Procentualno - nam da povsem jasno sliko raztegnjenosti, vendar ne pove ničesar o tem, v kakšnem času je cena naredila tak skok. Torej, ne vemo ničesar o tem, kakšna je relativna raztegnjenost z upoštevanjem časovnega obdobja.
• Z uporabo indikatorja - obstaja malo morje t.i. "overbought/oversold" indikatorjev, ki nam poskušajo z uporabo različnih matematičnih formul povedati, kako raztegnjena je cena (navzgor ali navzdol) z upoštevanjem časovnega obdobja. Primeri takih indikatorjev so RSI, MACD in Stochastics. Prednost uporabe indikatorjev je torej zajem večih parametrov (poleg cene in časovnega obdobja je to lahko še volumen, volatilnost in kaj drugega) in prikaz v grafični obliki. Slabost uporabe samo indikatorja pa je v prvi vrsti to, da je nemogoče najti indikator z nastavitvami njegovih parametrov, ki bi deloval za vse primere. Zelo smiselno je indikator uporabljati skupaj s samim grafom in tudi ne preveč komplicirati z nastavitvami, sicer se lahko povsem izgubimo v množici vseh možnih opcij.
• Z uporabo povprečij MA - moving averages oziroma MA so črte na grafu, ki predstavljajo zgodovino delnice za X dni/tednov/mesecev nazaj. Na primer, na dnevnem grafu so najpogosteje uporabljena povprečja MA10, MA20 in MA50. Nekateri uporabljajo tudi daljša MA100, MA200 in tudi eksponentno različico EMA. Številne metode temeljijo na pravilih tipa "kupim, ko se cena dotakne MA20 in se odbije". S pomočjo takih povprečij dejansko lahko razmeroma dobro vidimo, kako raztegnjena je naša delnica. Dobimo zelo dober vizualen občutek. Na primer, kupovati, ko je cena visoko nad MA10 ali MA20 ponavadi ni preveč smiselno, kajti to dejansko pomeni precejšnjo raztegnjenost. Slabost povprečij (tako kot indikatorjev) pa se pojavi predvsem takrat, ko se jih poskušamo držati kot pijanec plota. Namreč, pogosto se delnice ne bodo pokoravale našim MA pravilom, pa so lahko vseeno dober nakup.

Torej, smisel uporabe katerekoli metode za ocenjevanje raztegnjenosti je, preprečiti da bi delnico kupovali v preraztegnjenem stanju, ko obstaja zelo visoka verjetnost, da bo v kratkem doživela normalno korekcijo, ki nas bo vrgla iz pozicije. Večina traderjev se v ta namen poslužuje kakšne kombinacije indikatorjev, povprečij in tudi vizualnega pogleda na graf. Sam pa sem iz svojih analiz izključil vse indikatorje, kajti ugotovil sem, da je sčasoma možno dobiti dober občutek za stanje delnice samo s pogledom na graf. In pri tem razni dodatni parametri na grafu samo meglijo sliko. Zaupanje indikatorjem se je pri meni pokazalo bolj problem kot pomoč, zato sem jih kratkomalo vse izključil.

Popolnoma objektivnih meril za to, kdaj je delnica preveč raztegnjena, tako nimam. To ocenjujem povsem v povezavi z ostalima dvema parametroma timinga, trajanjem trenda in zaporednim številom setupa. Lahko pa dam samo nekaj okvirnih vodil.

Moje analize so pokazale, da je povprečen dobiček, ki ga lahko pričakujem od večine super-winnerjev, nekje med 150% in 250%. In to od samega začetka trenda (breakouta iz baze). In še to le v dobrem obdobju na trgu. Torej, realno moram računati s tem, da bo šla delnica največ okoli 200% visoko, potem pa bo zaključila trend. Iščem vsaj 100%, kar torej logično pomeni, da naj ne bi gledal delnic, ki so že več kot 50% visoko. Dejansko delnice, ki naredijo tam nad 70% v prvem "šusu" brez vsake konsolidacije, zelo pogosto trend s tem tudi zaključijo. Okvirno torej ne kupujem delnic, ki so že več kot 50% visoko, razen v posebnih primerih, ko delnica tudi na večji višini naredi konstruktiven setup. Primere takih setupov bom obravnaval v prihodnjih postih.

Preraztegnjene delnice so tudi take, ki sicer niso previsoko v procentualnem smislu, vendar so previsoko glede na setup. Na primer, tri-dnevni flag je povsem sprejemljiv nakup na višini 5-15% od nivoja breakouta. Zelo malo verjetno pa je, da bo tak kratek setup uspel na višini 30% ali 40%. Torej, gre za relativno trajanje setupa glede na višino. Tak tip raztegnjenosti lahko zelo enostavno vidimo z uporabo MA-jev, kot sem prej povedal.

Poglejmo si vse skupaj na grafih.

RESI je prikazala dokaj umirjen breakout in se potem počasi, a zanesljivo začela pomikati navzgor. Glede na prikazano bi jo bil pripravljen kupiti tja nekam do $25, kar je dobrih 20% nad točko breakouta. Po skoku nad $27 pa po moji oceni postane preraztegnjena in torej pripravljena na daljšo korekcijo, torej ni več v stanju, ko bi jo kupil.

Podoben primer je KZ, ki je tudi breaknila na dokaj umirjen način in nam v prvih 50% dala nekaj možnosti za nakup. Ko je enkrat presegla 50%, je postala preraztegnjena in pričakovano je šla v daljšo korekcijo. Breakout iz te korekcije je po mojem zadnja možnost za racionalen nakup, kajti potem je KZ hitro 100% nad bazo in tu se neham zanimati zanjo.

CSUN je primer spektakularnega breakouta. Delnica v pičlih dveh dneh naredi 100%, kar jo takoj avtomatično naredi preraztegnjeno. Vendar, glede na to, da je to šele prvi breakout, lahko počakamo, če naredi visok setup, iz katerega jo morda še lahko kupimo. Ko se enkrat premakne navzgor proti $9, je že 200% visoko in tu me ne zanima več.


Trajanje trenda

Tudi pogoj za trajanje trenda je nekaj, kar je padlo ven kot rezultat analiz kupa grafov. Ugotovil sem, da zelo, zelo redko trendi na delnicah, ki naredijo nekaj 100% trajajo dlje od 9 mesecev, preden gredo v dolgo in globoko korekcijo. Pa še to je absolutna zgornja meja. Večina jih pade v obdobje med 4 in 6 meseci. V tem času torej delnica naredi res gromozanski premik, nato pa gre ali v razprodajo nazaj do dna ali pa v daljšo in globljo koncolidacijo, prek katere nimam namena držati. Kajti te so praktično vedno ranga 30-50%, kar je enostavno preveč, upoštevajoč tveganje, da se je lahko uptrend tudi dokončno zaključil.

Zato imam takole čez palec pravilo, da se poskušam izogibati delnic, ki so že več kot 3 ali 4 mesece v trendu. Sicer je tudi to precej odvisno od načina gibanja cene, vendar je logika za tem ta, da se najboljši super-winnerji takoj od breakouta hitro in suvereno premikajo navzgor. Če delnica tudi po treh mesecih še ni tako raztegnjena, da bi jo preskočil zaradi tega, potem zelo verjetno nima takega potenciala, kot je mogoče izgledalo takoj po breakoutu. Marsikatera delnica tudi po močnem breakoutu iz dobre baze dejansko naredi le 50-100% v dveh ali treh mesecih in zaključi uptrend. S tem moramo vedno računati.

Zaporedno število setupa 

Daleč najboljši čas za nakup delnice je prvi setup takoj po breakoutu. To pomeni prva konsolidacija, pullback, flag ali baza (karkoli že kupujemo), odkar je delnica začela trend. Z vsakim naslednjim setupom se povečuje možnost, da bo le-ta spodletel. Analiza, ki sem jo naredil na desetinah super-winnerjih, je jasno pokazala, da je daleč najbolj varna točka za nakup prav prvi tak setup. Ki pa je zelo pogosto tudi najkrajši in ga je najlažje zamuditi.

O samih setupih bom govoril naslednjič. Na tem mestu moram povedati, da v osnovi kupujem flage in pullbacke, ki sodita v kratke setupe, ter baze, ki sodi v daljši setup. Pravili, ki jih imam, sta naslednji:

1. Vedno kupim le prvi ali najkasneje drugi kratek setup. 
2. Vedno kupim le prvi dolg setup.

Analiza in tudi praksa mi je dala jasno vedeti, da je kupovanje iz tretjega setupa ali druge baze v okoli 80% primerov vnaprej obsojeno na propad. Prvi mini-setup v obliki kratkega flaga ali pullbacka na neraztegnjeni delnici je skoraj vedno optimalna buy točka. Žal je točno to točko tudi najtežje ujeti, kajti pogosto je setup res tako kratek ali neizrazit, da ne nastavim buy stopa. Vendar, ko uspe, se skoraj vedno tudi vsaj deloma obrestuje.

Torej, zaključek tega poglavja je, da bi bil idealen timing za nakup delnice, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Delnica ni več kot kakšnih 20% ali 30% nad breakout točko iz baze.
2. Setup se naredi v prvih 2-3 tednih po breakoutu.
3. Kupujemo prvi setup po breakoutu.
4. Zadnja potencialna možnost za nakup je prvi breakout iz prve daljše konsolidacije, ki je lahko tudi višje od 100% in več kot nekaj mesecev trendu.

Poglejmo si sedaj vse tri pogoje skupaj na nekaj grafih.

ARWR je primer delnice, ki že v prvi fazi breakouta naredi 100% in nam ponudi zelo malo možnosti, da jo kupimo zgodaj v trendu. Prvi optimalen buy point je v točki (1), ki je v bistvu le tri dni dolg flag brez prave oblike in že 50% visoko. Vendar, kdor ni kupil tu, je moral čakati še 50% višje in mesec in pol dlje, da se je oblikovala prva daljša baza, ki je bila kljub svoji višini preko 100% kupljiva, kajti je šele drugi setup v celem trendu in prva daljša baza (2). Dva tedna zatem je sledila še zadnja možnost za varen nakup, ko se je le malo nad bazo oblikoval še en flag (3). Vse, kar je za tem, je previsoko in prepozno.

GALE je podoben primer, le da je ta ponudil dve buy točki v prvem momentu. Po moji oceni je kupljiv le prvi (1), kajti drugi (2) je že 80% visoko in tako zelo dojemljiv za prvi globlji pullback. To se tudi zgodi in po nekaj tednih se pojavi še zadnja prava buy možnost pri breakoutu iz prve daljše baze (3). Flag nad to bazo (4) je po mojem že enostavno previsoko in je neracionalen.

ZHNE je primer delnice, ki se kar ne more odločiti, kaj bi. In veliko delnic je takih, zato je primer dober. Tako kot številne cenene delnice, je v prvem skoku naredila 250%, preden je šla v prvo konkretno korekcijo. Setup pri (1) sicer še zdaleč ni najlepši, vendar je to sploh prvi pravi setup do sedaj, zato je vredno poskusiti. Nekaj dni kasneje se pojavi še en zelo podoben pullback (2), ki je prav tako kupljiv. Ker delnica šele zaključuje prvo daljšo bazo, bi sam poskusil tudi s pullbackom (3), ki pa bi spodletel. Vsi setupi od (4) naprej pa so enostavno že tako pozno in visoko, da bi to delnico v tej fazi že odmislil.