četrtek, 5. februar 2015

Moja metoda - kaj in kdaj kupiti 1: timing

Ko enkrat delnica z zadovoljivim momentom pokaže, da ima potencial za daljši trend, jo moramo kupiti. Glavni problem kupovanja delnic pri skoraj vseh metodah (ter pri prav vseh tistih, ki uporabljajo tesne stope) je to, da jo moramo kupiti v ravno pravšnjem trenutku. Pri tem sta bistvena dva parametra, ki sem ju poimenoval timing ter setup. Prvi govori o tem, kdaj kupiti delnico glede na čas in procentualni dobiček, ki ga je že naredila po prvem breakoutu iz baze, torej pred trenutkom, ko smo jo prvič vzeli pod drobnogled. Setup pa govori o vzorcu cene na grafu, iz katerega kupimo delnico. Ta post se osredotoča samo na timing, setup pa si pogledamo naslednjič.

V zvezi s timingom dajem pozornost naslednjim parametrom:
  1. Raztegnjenost - kako visoko je delnica glede na nivo prvega breakouta iz baze.
  2. Trajanje trenda - koliko časa je že preteklo od breakouta iz baze.
  3. Zaporedno število setupa - kateri setup po vrsti je to od začetka trenda (breakouta iz baze).
Poglejmo si vse tri, kajti prav vsi so pomembni.

Raztegnjenost

Raztegnjenost govori o tem, kako visoko je cena delnica od točke breakouta. To "višino" je možno meriti na številne načine in vsi imajo svoje prednosti in slabosti:
  • Procentualno - nam da povsem jasno sliko raztegnjenosti, vendar ne pove ničesar o tem, v kakšnem času je cena naredila tak skok. Torej, ne vemo ničesar o tem, kakšna je relativna raztegnjenost z upoštevanjem časovnega obdobja.
  • Z uporabo indikatorja - obstaja malo morje t.i. "overbought/oversold" indikatorjev, ki nam poskušajo z uporabo različnih matematičnih formul povedati, kako raztegnjena je cena (navzgor ali navzdol) z upoštevanjem časovnega obdobja. Primeri takih indikatorjev so RSI, MACD in Stochastics. Prednost uporabe indikatorjev je torej zajem večih parametrov (poleg cene in časovnega obdobja je to lahko še volumen, volatilnost in kaj drugega) in prikaz v grafični obliki. Slabost uporabe samo indikatorja pa je v prvi vrsti to, da je nemogoče najti indikator z nastavitvami njegovih parametrov, ki bi deloval za vse primere. Zelo smiselno je indikator uporabljati skupaj s samim grafom in tudi ne preveč komplicirati z nastavitvami, sicer se lahko povsem izgubimo v množici vseh možnih opcij.
  • Z uporabo povprečij MA - moving averages oziroma MA so črte na grafu, ki predstavljajo zgodovino delnice za X dni/tednov/mesecev nazaj. Na primer, na dnevnem grafu so najpogosteje uporabljena povprečja MA10, MA20 in MA50. Nekateri uporabljajo tudi daljša MA100, MA200 in tudi eksponentno različico EMA. Številne metode temeljijo na pravilih tipa "kupim, ko se cena dotakne MA20 in se odbije". S pomočjo takih povprečij dejansko lahko razmeroma dobro vidimo, kako raztegnjena je naša delnica. Dobimo zelo dober vizualen občutek. Na primer, kupovati, ko je cena visoko nad MA10 ali MA20 ponavadi ni preveč smiselno, kajti to dejansko pomeni precejšnjo raztegnjenost. Slabost povprečij (tako kot indikatorjev) pa se pojavi predvsem takrat, ko se jih poskušamo držati kot pijanec plota. Namreč, pogosto se delnice ne bodo pokoravale našim MA pravilom, pa so lahko vseeno dober nakup.
Torej, smisel uporabe katerekoli metode za ocenjevanje raztegnjenosti je, preprečiti da bi delnico kupovali v preraztegnjenem stanju, ko obstaja zelo visoka verjetnost, da bo v kratkem doživela normalno korekcijo, ki nas bo vrgla iz pozicije. Večina traderjev se v ta namen poslužuje kakšne kombinacije indikatorjev, povprečij in tudi vizualnega pogleda na graf. Sam pa sem iz svojih analiz izključil vse indikatorje, kajti ugotovil sem, da je sčasoma možno dobiti dober občutek za stanje delnice samo s pogledom na graf. In pri tem razni dodatni parametri na grafu samo meglijo sliko. Zaupanje indikatorjem se je pri meni pokazalo bolj problem kot pomoč, zato sem jih kratkomalo vse izključil.

Popolnoma objektivnih meril za to, kdaj je delnica preveč raztegnjena, tako nimam. To ocenjujem povsem v povezavi z ostalima dvema parametroma timinga, trajanjem trenda in zaporednim številom setupa. Lahko pa dam samo nekaj okvirnih vodil.

Moje analize so pokazale, da je povprečen dobiček, ki ga lahko pričakujem od večine super-winnerjev, nekje med 150% in 250%. In to od samega začetka trenda (breakouta iz baze). In še to le v dobrem obdobju na trgu. Torej, realno moram računati s tem, da bo šla delnica največ okoli 200% visoko, potem pa bo zaključila trend. Iščem vsaj 100%, kar torej logično pomeni, da naj ne bi gledal delnic, ki so že več kot 50% visoko. Dejansko delnice, ki naredijo tam nad 70% v prvem "šusu" brez vsake konsolidacije, zelo pogosto trend s tem tudi zaključijo. Okvirno torej ne kupujem delnic, ki so že več kot 50% visoko, razen v posebnih primerih, ko delnica tudi na večji višini naredi konstruktiven setup. Primere takih setupov bom obravnaval v prihodnjih postih.

Preraztegnjene delnice so tudi take, ki sicer niso previsoko v procentualnem smislu, vendar so previsoko glede na setup. Na primer, tri-dnevni flag je povsem sprejemljiv nakup na višini 5-15% od nivoja breakouta. Zelo malo verjetno pa je, da bo tak kratek setup uspel na višini 30% ali 40%. Torej, gre za relativno trajanje setupa glede na višino. Tak tip raztegnjenosti lahko zelo enostavno vidimo z uporabo MA-jev, kot sem prej povedal.

Poglejmo si vse skupaj na grafih.


RESI je prikazala dokaj umirjen breakout in se potem počasi, a zanesljivo začela pomikati navzgor. Glede na prikazano bi jo bil pripravljen kupiti tja nekam do $25, kar je dobrih 20% nad točko breakouta. Po skoku nad $27 pa po moji oceni postane preraztegnjena in torej pripravljena na daljšo korekcijo, torej ni več v stanju, ko bi jo kupil.


Podoben primer je KZ, ki je tudi breaknila na dokaj umirjen način in nam v prvih 50% dala nekaj možnosti za nakup. Ko je enkrat presegla 50%, je postala preraztegnjena in pričakovano je šla v daljšo korekcijo. Breakout iz te korekcije je po mojem zadnja možnost za racionalen nakup, kajti potem je KZ hitro 100% nad bazo in tu se neham zanimati zanjo.


CSUN je primer spektakularnega breakouta. Delnica v pičlih dveh dneh naredi 100%, kar jo takoj avtomatično naredi preraztegnjeno. Vendar, glede na to, da je to šele prvi breakout, lahko počakamo, če naredi visok setup, iz katerega jo morda še lahko kupimo. Ko se enkrat premakne navzgor proti $9, je že 200% visoko in tu me ne zanima več.


Trajanje trenda

Tudi pogoj za trajanje trenda je nekaj, kar je padlo ven kot rezultat analiz kupa grafov. Ugotovil sem, da zelo, zelo redko trendi na delnicah, ki naredijo nekaj 100% trajajo dlje od 9 mesecev, preden gredo v dolgo in globoko korekcijo. Pa še to je absolutna zgornja meja. Večina jih pade v obdobje med 4 in 6 meseci. V tem času torej delnica naredi res gromozanski premik, nato pa gre ali v razprodajo nazaj do dna ali pa v daljšo in globljo koncolidacijo, prek katere nimam namena držati. Kajti te so praktično vedno ranga 30-50%, kar je enostavno preveč, upoštevajoč tveganje, da se je lahko uptrend tudi dokončno zaključil.

Zato imam takole čez palec pravilo, da se poskušam izogibati delnic, ki so že več kot 3 ali 4 mesece v trendu. Sicer je tudi to precej odvisno od načina gibanja cene, vendar je logika za tem ta, da se najboljši super-winnerji takoj od breakouta hitro in suvereno premikajo navzgor. Če delnica tudi po treh mesecih še ni tako raztegnjena, da bi jo preskočil zaradi tega, potem zelo verjetno nima takega potenciala, kot je mogoče izgledalo takoj po breakoutu. Marsikatera delnica tudi po močnem breakoutu iz dobre baze dejansko naredi le 50-100% v dveh ali treh mesecih in zaključi uptrend. S tem moramo vedno računati.




Zaporedno število setupa 

Daleč najboljši čas za nakup delnice je prvi setup takoj po breakoutu. To pomeni prva konsolidacija, pullback, flag ali baza (karkoli že kupujemo), odkar je delnica začela trend. Z vsakim naslednjim setupom se povečuje možnost, da bo le-ta spodletel. Analiza, ki sem jo naredil na desetinah super-winnerjih, je jasno pokazala, da je daleč najbolj varna točka za nakup prav prvi tak setup. Ki pa je zelo pogosto tudi najkrajši in ga je najlažje zamuditi.

O samih setupih bom govoril naslednjič. Na tem mestu moram povedati, da v osnovi kupujem flage in pullbacke, ki sodita v kratke setupe, ter baze, ki sodi v daljši setup. Pravili, ki jih imam, sta naslednji:
  1. Vedno kupim le prvi ali najkasneje drugi kratek setup. 
  2. Vedno kupim le prvi dolg setup.
Analiza in tudi praksa mi je dala jasno vedeti, da je kupovanje iz tretjega setupa ali druge baze v okoli 80% primerov vnaprej obsojeno na propad. Prvi mini-setup v obliki kratkega flaga ali pullbacka na neraztegnjeni delnici je skoraj vedno optimalna buy točka. Žal je točno to točko tudi najtežje ujeti, kajti pogosto je setup res tako kratek ali neizrazit, da ne nastavim buy stopa. Vendar, ko uspe, se skoraj vedno tudi vsaj deloma obrestuje.



Torej, zaključek tega poglavja je, da bi bil idealen timing za nakup delnice, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. Delnica ni več kot kakšnih 20% ali 30% nad breakout točko iz baze.
  2. Setup se naredi v prvih 2-3 tednih po breakoutu.
  3. Kupujemo prvi setup po breakoutu.
  4. Zadnja potencialna možnost za nakup je prvi breakout iz prve daljše konsolidacije, ki je lahko tudi višje od 100% in več kot nekaj mesecev trendu.
Poglejmo si sedaj vse tri pogoje skupaj na nekaj grafih.


ARWR je primer delnice, ki že v prvi fazi breakouta naredi 100% in nam ponudi zelo malo možnosti, da jo kupimo zgodaj v trendu. Prvi optimalen buy point je v točki (1), ki je v bistvu le tri dni dolg flag brez prave oblike in že 50% visoko. Vendar, kdor ni kupil tu, je moral čakati še 50% višje in mesec in pol dlje, da se je oblikovala prva daljša baza, ki je bila kljub svoji višini preko 100% kupljiva, kajti je šele drugi setup v celem trendu in prva daljša baza (2). Dva tedna zatem je sledila še zadnja možnost za varen nakup, ko se je le malo nad bazo oblikoval še en flag (3). Vse, kar je za tem, je previsoko in prepozno.


GALE je podoben primer, le da je ta ponudil dve buy točki v prvem momentu. Po moji oceni je kupljiv le prvi (1), kajti drugi (2) je že 80% visoko in tako zelo dojemljiv za prvi globlji pullback. To se tudi zgodi in po nekaj tednih se pojavi še zadnja prava buy možnost pri breakoutu iz prve daljše baze (3). Flag nad to bazo (4) je po mojem že enostavno previsoko in je neracionalen.


ZHNE je primer delnice, ki se kar ne more odločiti, kaj bi. In veliko delnic je takih, zato je primer dober. Tako kot številne cenene delnice, je v prvem skoku naredila 250%, preden je šla v prvo konkretno korekcijo. Setup pri (1) sicer še zdaleč ni najlepši, vendar je to sploh prvi pravi setup do sedaj, zato je vredno poskusiti. Nekaj dni kasneje se pojavi še en zelo podoben pullback (2), ki je prav tako kupljiv. Ker delnica šele zaključuje prvo daljšo bazo, bi sam poskusil tudi s pullbackom (3), ki pa bi spodletel. Vsi setupi od (4) naprej pa so enostavno že tako pozno in visoko, da bi to delnico v tej fazi že odmislil.

    sreda, 4. februar 2015

    Moja metoda - pogoji za dober trend 2: moment

    Najpomembnejši pogoj za dober začetek uptrenda je moment pri skoku cene iz baze. Moment je dejansko veliko bolj pomemben od baze. Dobra baza je nekakšna "a priori" informacija. Iz nje lahko le špekuliramo, da bi delnica MORDA lahko šla v uptrend. Medtem, ko je pojav momenta na grafu neposreden "a posteriori" dokaz, da se z delnico resnično ŽE NEKAJ DOGAJA. Sama baza brez momenta ne pomeni nič. Sam moment brez baze pa pomeni nekaj. Zato tudi ne zahtevam vedno baze, vedno, brez izjeme, pa zahtevam moment. Več o setupih z bazo in brez nje v sledečih postih, tokrat si res poglejmo značilnosti dobrega momenta na začetku trenda.

    Moment ocenjujem po naslednjih kriterijih:
    1. Kako hitro cena skoči ven iz baze.
    2. Kako visoko gre.
    3. Kakšno je relativno povečanje volumna pri breakoutu .
    4. Kakšna je dinamika gibanja cene in volumna (velikosti in razmerje zelenih in rdečih sveč, globina pullbackov, zelen in rdeč volumen, itd.).
    Popolnoma objektivnih pogojev za kvaliteto momenta ni mogoče podati. Spet se bo vse najbolje videlo z grafov. Načeloma pa imam za moment le en pogoj:

    Čim večje povečanje volumna in hkrati čim hitrejše gibanje cene ven iz baze.

    Tukaj nikoli ni premalo. Bolj eksploziven, kot je breakout, z večjim pompom in bolj spektakularno, kot se zgodi, večja je verjetnost, da se s firmo res dogaja nekaj fantastičnega, kar bi ceno v naslednjih nekaj mesecih moralo potisniti močno navzgor. Najboljši super-breakouti so zelo enostavno razvidni z grafa, vendar jih je hkrati tudi malo. V 95% primerov imam opravka z nečim, za kar ne vem točno, kam umestiti. Vprašanje je torej, kdaj je momenta dovolj, da je delnica zame zanimiva.

    Ponovno tu ne morem podati povsem objektivnih meril, ker vsak breakout izgleda malo drugače, v splošnem pa se držim naslednjih načel:
    1. Želim si videti "očitno" povečanje volumna na tedenskem grafu. To pomeni spike volumna na teden breakouta za vsaj 50% nad povprečnim.
    2. Na dnevnem grafu si želim videti več zaporednih dni povečanja volumna hkrati s pospešenim gibanjem cene navzgor.
    3. Moment navzgor mora biti več kot očiten. Ne želim videti velikih rdečih sveč ali povečanega rdečega volumna. Vsak poskus pullbacka naj bi bil kratek (dan, dva, morda največ tri), na majhnen volumen in majhen range, za katerim naj bi se takoj spet vrnil moment navzgor.
    Torej, načeloma iščem samo to, da se volumen res očitno povečuje hkrati s pospešenim gibanjem cene navzgor. Odsotnost momenta ali v ceni ali v volumnu je zaskrbljujoč znak. Tu enostavno mora biti oboje, da lahko rečem, da je moment zadovoljiv. Najlažje vse te pogoje predstavim na grafih, zato kar k njim.


    Na tedenskem grafu delnice CCIX bret težav prepoznamo tri zaporedne tedne pospešenega gibanja navzgor, medtem, ko se je volumen v teh treh tednih povečal za nekaj 100% glede na vse prejšnje tedne v zadnjih nekaj mesecih.


    Tudi slika dnevnega grafa kaže nenaden izjemen moment navzgor ob očitno povečanem volumnu. Pozoren sem predvsem na to, da niti na enem dnevu ni videti kakršnekoli razprodaje.


    Včasih cenejše delnice skočijo tudi več 100% v nekaj dneh, kar je primer ZHNE na tedenskem grafu zgoraj.
     

    Tudi dnevni graf ZHNE je tak, kot mora biti. To pomeni, da zeleni "up" dnevi močno prednjačijo pred rdečimi "down" dnevi. Prav tako slika volumna odraža povečanje na up dneve in zmanjšanje na down dneve.

    Torej, v osnovi je to vsa teorija, kar se tiče momenta. V praksi pa je žal tako, da zelo malo delnic izgleda tako perfektno, kot zgornja primera. Spodaj je zato še nekaj primerov delnic, ki niso ravno popolne, vendar še vedno ustrezajo mojim pogojem, ter tudi primer take, ki bi jo raje preskočil.

    Na tedenskem grafu CUTR je videti precej lepo, dolgo bazo, ki ustreza vsem mojim pogojem za sprejemljivo bazo. Tudi cena je razmeroma hitro skočila ven iz te baze, vendar ni opaziti dovolj velikega povečanja volumna. Poleg tega se je moment ustavil tik pod prejšnjim vrhom, ki zdaj deluje kot resistance. Dnevni graf bo moral pokazati precej dobro sliko, da bi bila ta delnica zanimiva za nakup.
     

    No, dnevni graf je dejansko videti bolj spodbudno. Delnica je imela 9 zapoerdnih up dni, od katerih je imel prav vsak nadpovprečen volumen, ki pa se je na tedenskem grafu povprečil in zato ni bil tako očiten. Tudi nekaj rdečih dni na koncu je obetavnih, kajti so na majhen volumen in sledijo jim zeleni dnevi na spet večji volumen. Ta delnica torej ustreza mojim pogojem.


    Baza na tedenskem grafu NSP ni niti malo lepa. Vendar, tisto, zaradi česar bi jo morali obravnavati resno, je njen breakout v večletni new highs. In zgodil se je tedenski volumen, ki je nekajkrat večji od povprečnega. To je lep primer delnice, kjer pogoji za moment prevladajo nad kriteriji za bazo. 
     

    Dnevni graf nam razkrije, da je šlo za gap-up breakout, ki se je verjetno zgodil na earningse. Pogosto se na tak način začnejo daljši trendi. Volumen se je lepo povečal in zaenkrat ni videti divjega nihanja na poti navzgor, zato je ta delnica vsekakor zanimiva, v kolikor naredi kupljiv setup.


     GFI je naredila nekakšno bazo, ki ni najboljša, ni pa tudi najslabša. Dober moment iz te baze bi bil zame dovolj, da bi se začel zanimati za to delnico. Vendar na tedenskem grafu tega ni zaznati. Volumen se je komaj kaj povečal, če sploh, cena pa tudi ni dobila pravega pospeška. Spet bo dnevni graf odločil.
     

    Dnevni graf v tem primeru potrdi tedensko sliko. Delnica enostavno nima tistega povečanja momenta in volumna, kot bi si ga želel. Že na prvi pogled se obnaša precej apatično in najbolj verjetno je, da bo tako tudi nadaljevala, zato bi to delnico preskočil.

    torek, 3. februar 2015

    Slab januar

    Objavil sem tabelo z januarskimi rezultati:

     

    50% plusa na poziciji iz lanskega leta, VDSI, je prineslo na koncu procent mesečnega plusa, vendar je bil s stališča uspešnosti tradov gledano januar 2015 eden mojih najslabših mesecev do sedaj. Naredil sem 18 tradov in od tega je bil le en profiten. Serija, ko se kar nobena delnica, ki jo kupim, ne more razviti v daljši trend, se torej nadaljuje tudi letos in ne morem predvideti, kdaj se bo ta trend obrnil. Na srečo sem uvedel res izjemno strogo politiko stopov. Več kot polovico izgubnih tradov sem uspel zadržati pod 2% izgube, zato se skupna izguba na koncu ni toliko poznala. Sicer bi januar 2015 kaj lahko bil mesec, ob misli na katerega bi se vedno prijel za glavo.

    Sicer pa me je včeraj zmetalo še iz vseh preostalih pozicij, tako da nimam nobene zaloge več za naprej. Vsak negativen trade bo torej šel direktno v izgubo. In glede na trenutno stanje indeksov zelo težko optimistično pričakujem februarske rezultate. Vendar, razmere se lahko spremenijo v enem dnevu, morda že jutri, zato mi ne preostane drugega, kot da svojo metodiko "furam" naprej brez obzira na to, kaj se je dogajalo zadnje tri mesece.