Indeksi so seveda eno, drugo pa so resnični rezultati resničnih traderjev. Tu bi se referiral na nekaj podatkov, ki so javno dostopni. Prvi je naš stari znanec "trader Steve", ki je eden redkih traderjev, ki javno objavlja vse svoje rezultate. Tole je njegova statistika, dostopna preko te strani:
Od junija lani pa do danes je imel samo en pozitiven mesec, kar je bil januar 2017.
Drugi je še en trend follower Jon Boorman, za katerega rezultate lahko vidimo na tem linku:
Modra črta označuje stanje njegovega portfelja (odprtega portfelja, ne zaključenih tradov). Graf izgleda lepše, kot pri Stevu, saj je tako za letos, kot za zadnje tri in šest mesecev v pozitivnem, vendar lahko vidimo, da tudi njegova krivulja še zdaleč ne gre tako navzgor, kot recimo Nasdaq.
In kot tretji podatek bi pokazal "state of automated trend following systems", kar objavlja nek trader preko te strani:
Zgornji graf ponazarja indeks povprečnega gibanja avtomatiziranih trend following sistemov, ki jih dejansko uporabljajo "market wizardi" pri upravljanju svojih skladov. V detajle tega tu ne bi razlagal, kogar zanima, lahko malo pogleda pravkar omenjeno stran. Hotel sem le pokazati, da je tudi performans teh trend following sistemov v zadnjem polletju in tudi za tekoče leto down. Skratka, čisto nič podobno indeksom.
In, nenazadnje, moja malenkost. Moja glavnica konstantno upada že od konca leta 2015, ko sem imel zadnji pozitiven mesec:
Tale razlika med indeksi in uspešnostjo mojega tradanja (čemur jaz ponavadi rečem kar "posameznimi delnicami") je nekaj, kar me muči že praktično odkar tradam. Vedno znova in znova jasno opažam, da tu ni 1:1 povezave, vsaj ne na dolgi rok. Seveda obstajajo obdobja, ko se moj portfelj giblje skladno z indeksi, vendar se potem vselej pojavijo tudi obdobja, ko sta obe liniji skoraj obratno sorazmerni. Ob pogledu na zgoraj navedene podatke drugih traderjev je sicer jasno, da nisem edini s temi težavami. Pa vendar, ali imam kakšno razlago za to razliko med indeksi in mojimi delnicami? Imam.
Kot prvo, vsi indeksi so neka UTEŽENA povprečja izbranega svežnja delnic, ki sestavljajo ta indeks. V zadnjem času so bili big capi, kot so Apple, Amazon, Facebook, Microsoft, Netflix, izjemno močni. Te delnice skupaj predstavljajo večinski del vseh večjih indeksov (Dow, S&P 500, Nasdaq) in zato ni nič presenetljivo, da so šli ti indeksi v zadnjem obdobju pač gor.
Kot sem že večkrat omenil, je za moj stil tradanja najbolj relevanten indeks Russell microcaps, ki ga spremljam prek ETFa IWC:
Če primerjamo ta graf z onim od Nasdaqa, že na prvi pogled vidimo, da med njima ni 1:1 korelacija. IWC je v zadnjih recimo osmih mesecih dejansko časovno gledano večino časa preživel gibajoč se bolj ali manj vodoravno. Vmes so sicer bila obdobja povečanega momenta navzgor (izstopa seveda november 2016), ki pa po moji oceni ne predstavljajo več kot kakšnih 10% vsega gibanja. In pa, pretekla dva meseca, ko so večji indeksi začeli risati že skoraj paraboličen premik navzgor, je IWC v bistvu preživel v korekciji!
Drugo, kar moramo razumeti pa je, da ima vsak trader nek svoj sistem. Lani konec leta je recimo Joe Fahmy objavil, da je imel v letu 2016 protit 21%. Kolikor jaz poznam njegov stil, on večinoma swing trada big caps, kar pomeni, da lovi dobičke 20 do 30% ravno na delnicah, kot so Apple, Netflix in druge zgoraj omenjene. Torej njegovi rezultati niso presenetljivi, kajti leto 2016 je dejansko bilo leto, ko se je dalo narediti lep plus ravno na velikih firmah z nekakšno srednjeročno metodo. Bolj dolgoročni breakout position trading na manjših delnicah pa se ni obnesel, kajti leto 2016 enostavno ni bilo ne leto dobrih breakoutov, niti dolgih, stabilnih trendov. In to se dejansko nadaljuje tudi v 2017, vsaj po prvih dveh mesecih sodeč.
V takih obdobjih, ko je velika razlika v performansah glede na stil tradanja, je povsem naravno, da začnemo izgubljati upanje v svoj sistem, če smo seveda na napačni strani. Tudi sam si ne morem kaj, da se ne bi v tem trenutku počutil neumnega, ko ves svet govori, kakšen nor bull market imamo, sam pa komajda ujamem kakšno delnico, ki ne pogrne v dnevu ali dveh. In zdaj bi bilo najlažje "prestopiti". Opustiti trenuten sistem in iti v tisti big cap swing trading. Ampak, dejstvo je, da se bo tudi to enkrat končalo. Nedvomno bo spet prišel trenutek, ko se bo IWC začel sunkovito premikati navzgor in ko bodo breakouti na malih delnicah v zgodnjih fazah uptrendov spet funkcionirali. Seveda ne morem predvideti, kdaj se bo to zgodilo, ampak iz izkušenj vem, da takole skakanje sem in tja med sistemi ne povzroči nič dobrega. Kot zakleto sem se vedno znašel ravno na napačni strani. Ker sem kajpak prestopil šele takrat, ko je bilo že prepozno, kajti trende lahko vedno prepoznamo šele takrat, ko so dejansko že na grafu, kar pomeni večinoma že mimo.
Zame je v tem trenutku najbolj pomembno, da se ne pustim zavesti indeksom in headline "bull market" novicam, temveč, da obdržim realen pogled na rezultate, ki jih TA TRENUTEK daje MOJA METODA. In ta trenutek je splošno stanje, kot ga sam ocenjujem po svojih kriterij, nekje med povprečno do slabo. To pomeni, da še vedno večina mojih nakupov spodleti kmalu po breakoutu. Točna statistika govori, da sem od zadnjih 15 nakupov samo na treh dvignil stop vsaj na nulo, kar pomeni, da jih je 12 od 15 failalo, torej le 20% uspešnost. To seveda ni statistika, na osnovi katere bi bilo pametno pritiskati na vso silo. Dokler ne bo vsaj polovica mojih zadnjih nekaj nakupov na pozitivi, smo v obdobju, ko moja metoda pač ne funkcionira. In do takrat moram bolj kot na to, da ne bi zamudil bull marketa, misliti na to, da si ne bom nabral prevelikih izgub.
Ni komentarjev:
Objavite komentar