Sliši se neumno, ampak sam sem mnenja, da je dejansko najslabše, če na trg "uletimo" ravno v obdobju, ko se naša metoda ravno idealno pokrije z razmerami na trgu, in potem na hitro naredimo nek dobiček, mislimo, da smo genialni in da je "making money" z delnicami najlažja stvar na svetu. Vse bolj spoznavam, da ima trg letne čase, in da pomlad (naše metode) traja le nek kratek del celotnega leta. Samo vprašanje časa je, kdaj se razmere toliko spremenijo, da se bo naša genialna metodika spremenila v polomijo.
Največja prednost tega, da nam tradanje ne gre od rok, je v tem, da smo
na ta način prisiljeni razmisliti o tem, kaj počnemo, z namenom
izboljšati svoje tradanje. Leto 2013 je bilo leto, ko je bila ena sama pomlad. Takrat sem veliko število delnic z lepimi trendi izkoristil za študij trendov, in se priključil šele proti koncu leta, ko je bilo vse že bolj ali manj mimo. Nekaj lepih pozicij sem prinesel v leto 2014, kar je na koncu naredilo plus za to leto. Od takrat naprej pa bolj ali manj suša, oziroma, če nadaljujem s prispodobo letnih časov - menjavanje zime in jeseni.
Konec vsakega leta sem se resno lotil analiz svojih tradov in iskal sive luknje, kjer izgubljam denar. In vsako leto je pokazalo povsem druge luknje. 2014 najbolj očitne, 2015 nekoliko manj očitne, zadnja analiza mojega prvega neto negativnega leta 2016 pa detajle, ki jih verjetno nikoli ne bi prepoznal, če ne bi imel tako slabega letnega rezultata.
Naj s statistiko zadnjih treh let pokažem, kaj mislim:
Poglejmo najprej leto 2014. Takrat sem izračunal razmerje winnerjev in looserjev (vrstici 3 in 4) Videl sem, da imam zelo nizek odstotek winnerjev (17%), zato sem precej pozornosti posvetil temu, kako ta odstotek izboljšati (kar mi ni uspelo še do danes), kajti to sem videl kot ključno slabost svoje metode. Sicer mi je bilo že takrat konceptualno jasno, da se na visok odstotek dobitnih tradov ne morem zanašati. Spominjam se, da se mi je v glavo močno vtisnila neka izjava Marka Minervinija, nekako takole:
"I'm very sceptical about all methods that rely on high percentage of winning trades." To izjavo sem vzel resno, zato sem se osredotočil na drugo možno rešitev, to je razmerje med winnerji in looserji, kar je razvidno iz vrstic 5 in 6, oziroma 14 in 15. Kot lahko vidimo, sem imel povprečnega looserja leta 2014 -4.9%, naslednje leto pa le -1.9%. Kljub očitno manjšemu povprečnemu winnerju (leta 2014 30.5%, leta 2015 pa le 13.3%), ter praktično enakemu odstotku winnerjev, sem tako z močno zmanjšanim rizikom vseeno povečal win/loss ratio (iz 6.0 na 6.5). Ta sprememba mi je dejansko rešila leto 2015, ki bi bilo ob starem riziku veliko, veliko slabše, in v meni zacementirala dejstvo, da moram rizik držati na absolutnem še sprejemljivem minimumu, kajti samo na tak način lahko res nadzorujem izgube.
Leto 2015 je torej zgolj potrdilo pravilnost te odločitve. Sama statistika mi ni osvetlila drugih možnih optimizacij, sem pa po pregledu svojih tradov našel cel kup problemov v svoji metodiki izbire in prodaje delnic, kar me je pripravilo do tega, da sem začel pisati pdf o
moji metodi, v katerem sem poskušal zajeti vse do zadnjega detajla. Trenutno sem pri verziji 8, zadnje popravke pa sem dodal decembra lani.
Leto 2016 je končno prineslo tisto, kar se je moralo zgoditi - izgubno leto. In to ne za procent ali dva, ampak za konkretnih -16.6% neto oziroma -8.3% bruto. Kaj pomeni neto in bruto? Do praktično danes se s plačanimi provizijami nisem kaj dosti ukvarjal. Provizije pri tradih sem vzel kot "fakt", s katerim se nima smisla preveč ukvarjati, ker se jim itak ne morem izogniti. Letos pa sem prvič poračunal, kakšen delež izgub mi sploh predstavljaljo provizije. Izkazalo se je, da je gibljejo nekje med 7% in 9% celotne izgube (vrstica 11). Seveda so izgube zaradi provizij čista linearna funkcija števila tradov, na kar bistveno res ne morem vplivati. Vendar, dobro je vedeti, da mi 100 tradov letno nanese okoli 5% izgube na moji trenutni glavnici, 200 tradov pa okoli dvakrat več, kar sploh ni več tako zanemarljivo.
Druga, po mojem mnenju ključna ugotovitev letošnje analize pa je, da bi tako leta 2015, še posebej pa 2014 lahko sproduciral precej boljši končni rezultat, če bi izgube iz tradanja omejil vsaj na raven leta 2016. To je razvidno iz vrstic 9 in 10. Leta 2014 sem iz tradanja naredil 73.7% dobička na glavnico. Problem pa je, ker sem iz failed tradov pridelal kar -58.3% izgube. Hipotetično, če bi izgube leta 2014 omejil na raven iz leta 2016, bi konec leta imel okoli 45% čistega neto profita. Vsekakor nekaj, nad čimer bi se bilo dobro zamisliti.
Seveda, tu se moramo jasno zavedati, da manj tradov slej ko prej pomeni tudi to, da izpustimo kakšnega winnerja. Da si s tem torej neizogibno zmanjšamo tudi dobiček iz tradov. Da bi se čim bolj izognil temu problemu, sem zato letos razvil preprost sistem za ocenjevanje kvalitete delnic. S tem bom poskušal priti v delnice, ki imajo po moji presoji najboljši potencial za razvoj trenda. Ampak, v vsakem primeru je najbolj pomembna ugotovitev letošnje analize ta, da moram nujno sproti voditi evidenco izgub iz tradanja in se temu primerno sproti prilagajati. Če bi še naslednjih 5 let vsako leto delal izgube v rangu 30-50%, mislim, da dolgoročno ne bi imel nikakršnih možnosti za uspeh. Z enim dobrim letom bi si kvečjemu pokril izgube za nekaj let nazaj.
Mislim, da so take statistične analize nekaj, kar mora vsaj enkrat na leto narediti vsak trader, ne glede na to, kako dolgo že trada. Tudi, če nam gre dobro, in delamo profit že več let zapored, sem 100% prepričan, da lahko z nekaj preprostimi izračuni odpravimo najbolj očitne napake in si izboljšamo letne rezultate za nekaj deset procentov.
