Faze trga

V zadnjih petih letih je šel trg ameriških delnic skozi štiri dokaj izrazite faze, ki so imele vsaka svoj značilen karakter. Tega se dejansko nisem zavedal do pred kratkim, ko sem odprl tedenski graf indeksa Russell 2000, ter poskušal po spominu aplicirati svoje tradanje ter razmišljanje ob tistem času na graf. Izkušnje so me vsekakor naučile eno pomembno lekcijo - trgi niso statični, fiksni, vnaprej predvidljivi, temveč je to dinamičen organizem, ki nikoli dlje kot le nekaj časa ne ponavlja enega in istega vzorca. Kaj konkretno s tem mislim, bom razložil s pomočjo omenjenega grafa.

Faza 1 - obdobje toppanja po trendu 2010-2011, crasha, ter breztrendnosti 2012

Še dobro se spomnim druge polovice leta 2011, ko so šli vsi indeksi v podoben prosti pad, kot lani poleti. Takrat je bila na trgih, blogih in sploh povsod totalna panika. Spominjam se, da sem takrat še poskušal tradati nekakšno breakout-swing-momentum metodo, torej bolj kratkotočno, kot danes, in z malo drugačno izbiro delnic. V tistem padcu nisem pretirano veliko izgubil, ker sem se takrat že precej dobro zavedal, da ni pametno kupovati v padajoče indekse.

Začuda pa sem potem v letu 2012, ki je bilo relativno gledano precej boljše, kot 2011, naredil razmeroma velike izgube. Če me spomin ne vara, sem še posebej proti koncu 2012 izgubil blizu 20% na portfelju. Zato sem si tudi leto 2012 zelo dobro zapomnil. Spominjam se, da se ni obneslo praktično nič. Karkoli sem kupil, se je kmalu obrnilo v izgubo. Torej, nekaj podobnega, kot v zadnjih mesecih. Izgube so kajpak narasle predvsem zato, ker sem se takrat še igral s precej večjimi stopi ranga 5-7%.

Moj performans je bil takrat tako slab, da sem enkrat konec leta 2012 celo dvignil roke v zrak in prenehal tradati. Enostavno nisem vedel, kaj delam narobe. Sledil sem metodam, ki so jih opisovali vrhunski traderji, kot so Minervini, O'Neal, Zanger in podobni, pa mi je vseeno šlo vse narobe.

Faza 2 - obdobje uptrenda 2013

Prvih nekaj mesecev 2013 (ki so, mimogrede, bili najboljši v dolgem, dolgem času) sem tako preživel popolnoma stran s trgov. Enkrat spomladi pa sem naposled le dojel, da je za nami že skoraj pol leta uptrenda. Pognal sem nekaj scanov in videl, da se je nakopičilo na desetine delnic, ki so naredile nore dobičke. Spet sem začel raziskovati in po naključju prišel do knjige Insider Buy Superstocks Jesseja Stina. Knjiga govori ravno o takih super-winnerjih, ki jih je bilo sredi 2013 na tone. Zato sem lahko Jessejevo teorijo tudi sproti preverjal v praksi. Razumel sem, da delnice dejansko lahko delajo dobičke 100% in več v krajšem času. In razumel sem tudi, kakšni so pogoji za to. Skratka, čez poletje sem do neke mere razvil novo metodo, ki mi je bila precej bližje kot swing trading. Začel sem se usmerjati proti velikim winnerjem in dolgim trendom, torej bolj proti position tradingu.

Okoli septembra 2013 sem šlo z njo na trg in takrat mi je prvič v življenju nekaj steklo. Metoda takrat seveda še ni bila niti približno tako dodelana, kot danes, vendar je vseeno že do konca leta 2013 dala pozitivne rezultate. Zaključil sem v pozitivnem, ter tudi v naslednje leto prenesel nekaj pozicij, ki so naredile plus tudi za 2014.

Faza 3 - 2014 in prva polovica 2015 - topping po uptrendu

Trg je takoj z vstopom v 2015 začel spreminjati svoj karakter. Na večjih indeksih Nasdaq, S&P 500 ter Dow Jones, to sicer še ni bilo razvidno. Manjši indeksi, kot je Russell 2000, pa so takoj začeli javljati znak za nevarnost. Namreč, celo leto 2014 je bilo praktično en sam topping. Nor trend 2013 se je seveda moral enkrat zaključiti. Ljudje so začeli prodajati dobičke in to se je moralo poznati. Tudi leto 2014 je še vedno ponudilo kar precej priložnosti. Nekaj sem jih uspel ujeti, vendar precej manj, kot bi jih lahko, kajti, prvič, bilo jih je precej manj kot leto prej, ter drugič, moja metoda je bila takrat še nekoliko "naivna". Vse, kar sem poznal, je bilo obdobje 2013, kjer res ni bilo težko biti genij. V 2014 pa se je to spremenilo. Treba je bilo biti precej bolj izbirčen, optimizirati buy in sell točke, ter začeti paziti na izgube, kajti failed breakouti so se začeli kopičiti. To so bile glavne lekcije tega obdobja.

Največja napaka, ki sem jo naredil v tem še vedno razmeroma dobrem obdobju, je bilo dejansko prepričanje, ki sem si ga ustvaril. Namreč, delnice, ki sem jih kupoval, so se obnesle dovolj dobro, da sem začenjal verjeti, da sem res odkril nekakšno čudežno formulo.

Faza 4 - druga polovica 2015 do danes, downtrend

Obdobje zadnjih šestih mesecev pa me je dokončno prizemljilo. Naučil sem se, da so trendi, kot je bil 2013, redkost. Večino časa trgi prebijejo v precej težjih razmerah. Zadnjih nekaj mesecev 2015 je bilo obdobje, ko sem naredil največje abolutno število izgub. Nek blogger je izjavil, da je bilo "leto 2015 leto failed breakouta". Strinjam se, res je bilo tako. Analiza konec leta je jasno pokazala, da sem še vedno čisto preveč naiven. Še vedno preveč verjamem v to, da dober setup mora uspeti, in več, kot je takih, bolje je. No, v tem primeru je bilo slabše. Kajti, ravno ogromno število dobrih setupov, je v mojem portfelju povzročilo ogromno število failed tradov.

Ključna lekcija je torej bila, da trgu nikakor ne morem zaupati ničesar. Še bolj sem optimiziral svoj sistem kupovanja. Zdaj se več osredotočam na intraday grafe, ter kupujem nekoliko nad optimalno buy točko, da bi se izognil čim več failed breakutom. Dodal sem tudi sistem za omejevanje števila potencialno negativnih odprtih pozicij, ter omejevanje odpiranja novih tradov, glede na trenutno stanje mojega portfelja. Vse to z namenom preprečiti katastrofo na mojem računu, če bi se tole vleklo še recimo skozi celotno leto 2016.

Torej, vsaka od teh štirih daljših faz mi je pokazala enega od karakterjev, ki jih trg lahko ima. Zagotovo jih ima lahko še več, vendar, kar je zame najbolj pomembno, je to, da naposled razumem, da lahko trg pokrije prav vsa stanja od "popolne katastrofe" do "čiste evforije". In pripravljeni moramo biti prav na vse, če želimo v tem poslu obstati dlje časa.