torek, 26. januar 2016
Čas za odboj
Zadnje tedne nisem kaj dosti postal, ker razen pregledov preteklega leta nisem imel kaj napisati. Trgi so še vedno v zanesljivem downtrendu, šele zadnje dni pa so se spet na mojih scanih počasi začele pojavljati delnice, ki bi lahko predstavljale potencialne kandidate za nakup. Vendar, izgleda, da tale padec počasi začenja izgubljati paro. Še vedno sem enakega mnenja, kot izpred slabih dveh tednov, da bo naslednjih nekaj mesecev brez izrazitega trenda. V zvezi s pričakovanji za naslednji teden ali dva sem danes na Stocktwits objavil spodnji graf. Mislim, da je čas, da indeksi nekoliko poskočijo, vsaj do tistih očitnih resitance nivojev v okolici MA50. Lahko, da bomo doživeli še nekaj gor-dol dni, vendar menim, da bo naslednji konkretnejši premik navzgor, kar nam lahko omogoči kakšen nakup.
sobota, 16. januar 2016
Pregled indeksov
Poglejmo si nekaj indeksov in poskusimo predvideti, kaj nas čaka v nalslednjih mesecih.
Najprej delniški indeksi. V enem od prejšnjih postov sem naredil primerjavo današnjega stanja z letoma 2000 in 2008. Takrat sem pokazal, da sta se oba tedajšnja bear marketa resno začela šele po tem, ko so indeksi najprej nekaj mesecev preživeli v nekakšnem kanalu v okolici MA200 (WMA40). Omenil sem tudi, da je nenavadno, da VIX ne more poskočiti ob tako močnih padcih na indeksih. No, včeraj je končno nekoliko poskočil, hkrati pa so že tako močno oversold indeksi dosegli precej očitne support nivoje. Mislim, da je najbolj smiselno pričakovati, da bomo zdaj končno doživeli nekakšen odboj, potem pa, v skladu z analogijo 2000 in 2008, nekaj dolgočasnih mesecev brez trenda.
Kot večina že ve, so masovni mediji razmeroma dober kontra indikator. V idealnem timingu se je ravno danes pojavil članek z naslovom "Nove razprodaje delnic, vlagatelji na smrt prestrašeni", s črnogledimi napovedmi, kar je skoraj zanesljiv znak za odboj, v skladu s tehničnimi signali.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/borzni-komentar/nove-razprodaje-delnic-vlagatelji-na-smrt-prestraseni/383512
Biotehnologija je nedvomno sektor, ki je v času bull marketa požel največ pozornosti. Menim, da je to še vedno vodilni sektor, ki bi sedaj moral celoten trg voditi navzdol. Pričakujem namreč, da se bo izjemen trend, v katerem je bila biotehnologija vse od leta 2009, moral zaključiti s konkretnim padcem.
Poglejmo si še nafto in zlato. Nafta je doživela enaga največjih padcev v zgodovini, če ne celo največjega. Zdaj se vsi sprašujejo, kje je dno. Zadnjič sem v medijih zasledil članek z zelo črnogledimi napovedmi za cene nafte:
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/borzni-komentar/najbolj-crne-napovedi-govorijo-o-padcu-nafte-na-deset-dolarjev/383242
Kot sem rekel malo prej, masovni mediji so KONTRA INDIKATOR. Ko začnejo neki Goldman Sachs in podobne investicijske banke ter skladi govoriti vsi v en glas, to v večini primerov pomeni ravno nasproten scenarij od tega, kar govorijo. Moja napoved za ceno nafte v naslednjih tednih je močan odboj. Ne verjamem, da lahko surovine začnejo kakršenkoli bull market, mislim pa, da bo tega strmega padanja v najslabšem primeru počasi konec.
Še zlato. Tu ni kaj dosti reči. Sektor dragih kovin še vedno absorbira bull market, ki se je zaključil leta 2011. Trenutno je v zelo lepo definiranem downtrendu, in dokler cena ne skoči ven iz kanala v eno ali drugo smer, nima smisla predvidevati, da se bo karkoli spremenilo.
Najprej delniški indeksi. V enem od prejšnjih postov sem naredil primerjavo današnjega stanja z letoma 2000 in 2008. Takrat sem pokazal, da sta se oba tedajšnja bear marketa resno začela šele po tem, ko so indeksi najprej nekaj mesecev preživeli v nekakšnem kanalu v okolici MA200 (WMA40). Omenil sem tudi, da je nenavadno, da VIX ne more poskočiti ob tako močnih padcih na indeksih. No, včeraj je končno nekoliko poskočil, hkrati pa so že tako močno oversold indeksi dosegli precej očitne support nivoje. Mislim, da je najbolj smiselno pričakovati, da bomo zdaj končno doživeli nekakšen odboj, potem pa, v skladu z analogijo 2000 in 2008, nekaj dolgočasnih mesecev brez trenda.
Kot večina že ve, so masovni mediji razmeroma dober kontra indikator. V idealnem timingu se je ravno danes pojavil članek z naslovom "Nove razprodaje delnic, vlagatelji na smrt prestrašeni", s črnogledimi napovedmi, kar je skoraj zanesljiv znak za odboj, v skladu s tehničnimi signali.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/borzni-komentar/nove-razprodaje-delnic-vlagatelji-na-smrt-prestraseni/383512
Biotehnologija je nedvomno sektor, ki je v času bull marketa požel največ pozornosti. Menim, da je to še vedno vodilni sektor, ki bi sedaj moral celoten trg voditi navzdol. Pričakujem namreč, da se bo izjemen trend, v katerem je bila biotehnologija vse od leta 2009, moral zaključiti s konkretnim padcem.
Poglejmo si še nafto in zlato. Nafta je doživela enaga največjih padcev v zgodovini, če ne celo največjega. Zdaj se vsi sprašujejo, kje je dno. Zadnjič sem v medijih zasledil članek z zelo črnogledimi napovedmi za cene nafte:
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/borzni-komentar/najbolj-crne-napovedi-govorijo-o-padcu-nafte-na-deset-dolarjev/383242
Kot sem rekel malo prej, masovni mediji so KONTRA INDIKATOR. Ko začnejo neki Goldman Sachs in podobne investicijske banke ter skladi govoriti vsi v en glas, to v večini primerov pomeni ravno nasproten scenarij od tega, kar govorijo. Moja napoved za ceno nafte v naslednjih tednih je močan odboj. Ne verjamem, da lahko surovine začnejo kakršenkoli bull market, mislim pa, da bo tega strmega padanja v najslabšem primeru počasi konec.
Še zlato. Tu ni kaj dosti reči. Sektor dragih kovin še vedno absorbira bull market, ki se je zaključil leta 2011. Trenutno je v zelo lepo definiranem downtrendu, in dokler cena ne skoči ven iz kanala v eno ali drugo smer, nima smisla predvidevati, da se bo karkoli spremenilo.
torek, 12. januar 2016
Faze trga
V zadnjih petih letih je šel trg ameriških delnic skozi štiri dokaj izrazite faze, ki so imele vsaka svoj značilen karakter. Tega se dejansko nisem zavedal do pred kratkim, ko sem odprl tedenski graf indeksa Russell 2000, ter poskušal po spominu aplicirati svoje tradanje ter razmišljanje ob tistem času na graf. Izkušnje so me vsekakor naučile eno pomembno lekcijo - trgi niso statični, fiksni, vnaprej predvidljivi, temveč je to dinamičen organizem, ki nikoli dlje kot le nekaj časa ne ponavlja enega in istega vzorca. Kaj konkretno s tem mislim, bom razložil s pomočjo omenjenega grafa.
Faza 1 - obdobje toppanja po trendu 2010-2011, crasha, ter breztrendnosti 2012
Še dobro se spomnim druge polovice leta 2011, ko so šli vsi indeksi v podoben prosti pad, kot lani poleti. Takrat je bila na trgih, blogih in sploh povsod totalna panika. Spominjam se, da sem takrat še poskušal tradati nekakšno breakout-swing-momentum metodo, torej bolj kratkotočno, kot danes, in z malo drugačno izbiro delnic. V tistem padcu nisem pretirano veliko izgubil, ker sem se takrat že precej dobro zavedal, da ni pametno kupovati v padajoče indekse.
Začuda pa sem potem v letu 2012, ki je bilo relativno gledano precej boljše, kot 2011, naredil razmeroma velike izgube. Če me spomin ne vara, sem še posebej proti koncu 2012 izgubil blizu 20% na portfelju. Zato sem si tudi leto 2012 zelo dobro zapomnil. Spominjam se, da se ni obneslo praktično nič. Karkoli sem kupil, se je kmalu obrnilo v izgubo. Torej, nekaj podobnega, kot v zadnjih mesecih. Izgube so kajpak narasle predvsem zato, ker sem se takrat še igral s precej večjimi stopi ranga 5-7%.
Moj performans je bil takrat tako slab, da sem enkrat konec leta 2012 celo dvignil roke v zrak in prenehal tradati. Enostavno nisem vedel, kaj delam narobe. Sledil sem metodam, ki so jih opisovali vrhunski traderji, kot so Minervini, O'Neal, Zanger in podobni, pa mi je vseeno šlo vse narobe.
Faza 2 - obdobje uptrenda 2013
Prvih nekaj mesecev 2013 (ki so, mimogrede, bili najboljši v dolgem, dolgem času) sem tako preživel popolnoma stran s trgov. Enkrat spomladi pa sem naposled le dojel, da je za nami že skoraj pol leta uptrenda. Pognal sem nekaj scanov in videl, da se je nakopičilo na desetine delnic, ki so naredile nore dobičke. Spet sem začel raziskovati in po naključju prišel do knjige Insider Buy Superstocks Jesseja Stina. Knjiga govori ravno o takih super-winnerjih, ki jih je bilo sredi 2013 na tone. Zato sem lahko Jessejevo teorijo tudi sproti preverjal v praksi. Razumel sem, da delnice dejansko lahko delajo dobičke 100% in več v krajšem času. In razumel sem tudi, kakšni so pogoji za to. Skratka, čez poletje sem do neke mere razvil novo metodo, ki mi je bila precej bližje kot swing trading. Začel sem se usmerjati proti velikim winnerjem in dolgim trendom, torej bolj proti position tradingu.
Okoli septembra 2013 sem šlo z njo na trg in takrat mi je prvič v življenju nekaj steklo. Metoda takrat seveda še ni bila niti približno tako dodelana, kot danes, vendar je vseeno že do konca leta 2013 dala pozitivne rezultate. Zaključil sem v pozitivnem, ter tudi v naslednje leto prenesel nekaj pozicij, ki so naredile plus tudi za 2014.
Faza 3 - 2014 in prva polovica 2015 - topping po uptrendu
Trg je takoj z vstopom v 2015 začel spreminjati svoj karakter. Na večjih indeksih Nasdaq, S&P 500 ter Dow Jones, to sicer še ni bilo razvidno. Manjši indeksi, kot je Russell 2000, pa so takoj začeli javljati znak za nevarnost. Namreč, celo leto 2014 je bilo praktično en sam topping. Nor trend 2013 se je seveda moral enkrat zaključiti. Ljudje so začeli prodajati dobičke in to se je moralo poznati. Tudi leto 2014 je še vedno ponudilo kar precej priložnosti. Nekaj sem jih uspel ujeti, vendar precej manj, kot bi jih lahko, kajti, prvič, bilo jih je precej manj kot leto prej, ter drugič, moja metoda je bila takrat še nekoliko "naivna". Vse, kar sem poznal, je bilo obdobje 2013, kjer res ni bilo težko biti genij. V 2014 pa se je to spremenilo. Treba je bilo biti precej bolj izbirčen, optimizirati buy in sell točke, ter začeti paziti na izgube, kajti failed breakouti so se začeli kopičiti. To so bile glavne lekcije tega obdobja.
Največja napaka, ki sem jo naredil v tem še vedno razmeroma dobrem obdobju, je bilo dejansko prepričanje, ki sem si ga ustvaril. Namreč, delnice, ki sem jih kupoval, so se obnesle dovolj dobro, da sem začenjal verjeti, da sem res odkril nekakšno čudežno formulo.
Faza 4 - druga polovica 2015 do danes, downtrend
Obdobje zadnjih šestih mesecev pa me je dokončno prizemljilo. Naučil sem se, da so trendi, kot je bil 2013, redkost. Večino časa trgi prebijejo v precej težjih razmerah. Zadnjih nekaj mesecev 2015 je bilo obdobje, ko sem naredil največje abolutno število izgub. Nek blogger je izjavil, da je bilo "leto 2015 leto failed breakouta". Strinjam se, res je bilo tako. Analiza konec leta je jasno pokazala, da sem še vedno čisto preveč naiven. Še vedno preveč verjamem v to, da dober setup mora uspeti, in več, kot je takih, bolje je. No, v tem primeru je bilo slabše. Kajti, ravno ogromno število dobrih setupov, je v mojem portfelju povzročilo ogromno število failed tradov.
Ključna lekcija je torej bila, da trgu nikakor ne morem zaupati ničesar. Še bolj sem optimiziral svoj sistem kupovanja. Zdaj se več osredotočam na intraday grafe, ter kupujem nekoliko nad optimalno buy točko, da bi se izognil čim več failed breakutom. Dodal sem tudi sistem za omejevanje števila potencialno negativnih odprtih pozicij, ter omejevanje odpiranja novih tradov, glede na trenutno stanje mojega portfelja. Vse to z namenom preprečiti katastrofo na mojem računu, če bi se tole vleklo še recimo skozi celotno leto 2016.
Torej, vsaka od teh štirih daljših faz mi je pokazala enega od karakterjev, ki jih trg lahko ima. Zagotovo jih ima lahko še več, vendar, kar je zame najbolj pomembno, je to, da naposled razumem, da lahko trg pokrije prav vsa stanja od "popolne katastrofe" do "čiste evforije". In pripravljeni moramo biti prav na vse, če želimo v tem poslu obstati dlje časa.
Faza 1 - obdobje toppanja po trendu 2010-2011, crasha, ter breztrendnosti 2012
Še dobro se spomnim druge polovice leta 2011, ko so šli vsi indeksi v podoben prosti pad, kot lani poleti. Takrat je bila na trgih, blogih in sploh povsod totalna panika. Spominjam se, da sem takrat še poskušal tradati nekakšno breakout-swing-momentum metodo, torej bolj kratkotočno, kot danes, in z malo drugačno izbiro delnic. V tistem padcu nisem pretirano veliko izgubil, ker sem se takrat že precej dobro zavedal, da ni pametno kupovati v padajoče indekse.
Začuda pa sem potem v letu 2012, ki je bilo relativno gledano precej boljše, kot 2011, naredil razmeroma velike izgube. Če me spomin ne vara, sem še posebej proti koncu 2012 izgubil blizu 20% na portfelju. Zato sem si tudi leto 2012 zelo dobro zapomnil. Spominjam se, da se ni obneslo praktično nič. Karkoli sem kupil, se je kmalu obrnilo v izgubo. Torej, nekaj podobnega, kot v zadnjih mesecih. Izgube so kajpak narasle predvsem zato, ker sem se takrat še igral s precej večjimi stopi ranga 5-7%.
Moj performans je bil takrat tako slab, da sem enkrat konec leta 2012 celo dvignil roke v zrak in prenehal tradati. Enostavno nisem vedel, kaj delam narobe. Sledil sem metodam, ki so jih opisovali vrhunski traderji, kot so Minervini, O'Neal, Zanger in podobni, pa mi je vseeno šlo vse narobe.
Faza 2 - obdobje uptrenda 2013
Prvih nekaj mesecev 2013 (ki so, mimogrede, bili najboljši v dolgem, dolgem času) sem tako preživel popolnoma stran s trgov. Enkrat spomladi pa sem naposled le dojel, da je za nami že skoraj pol leta uptrenda. Pognal sem nekaj scanov in videl, da se je nakopičilo na desetine delnic, ki so naredile nore dobičke. Spet sem začel raziskovati in po naključju prišel do knjige Insider Buy Superstocks Jesseja Stina. Knjiga govori ravno o takih super-winnerjih, ki jih je bilo sredi 2013 na tone. Zato sem lahko Jessejevo teorijo tudi sproti preverjal v praksi. Razumel sem, da delnice dejansko lahko delajo dobičke 100% in več v krajšem času. In razumel sem tudi, kakšni so pogoji za to. Skratka, čez poletje sem do neke mere razvil novo metodo, ki mi je bila precej bližje kot swing trading. Začel sem se usmerjati proti velikim winnerjem in dolgim trendom, torej bolj proti position tradingu.
Okoli septembra 2013 sem šlo z njo na trg in takrat mi je prvič v življenju nekaj steklo. Metoda takrat seveda še ni bila niti približno tako dodelana, kot danes, vendar je vseeno že do konca leta 2013 dala pozitivne rezultate. Zaključil sem v pozitivnem, ter tudi v naslednje leto prenesel nekaj pozicij, ki so naredile plus tudi za 2014.
Faza 3 - 2014 in prva polovica 2015 - topping po uptrendu
Trg je takoj z vstopom v 2015 začel spreminjati svoj karakter. Na večjih indeksih Nasdaq, S&P 500 ter Dow Jones, to sicer še ni bilo razvidno. Manjši indeksi, kot je Russell 2000, pa so takoj začeli javljati znak za nevarnost. Namreč, celo leto 2014 je bilo praktično en sam topping. Nor trend 2013 se je seveda moral enkrat zaključiti. Ljudje so začeli prodajati dobičke in to se je moralo poznati. Tudi leto 2014 je še vedno ponudilo kar precej priložnosti. Nekaj sem jih uspel ujeti, vendar precej manj, kot bi jih lahko, kajti, prvič, bilo jih je precej manj kot leto prej, ter drugič, moja metoda je bila takrat še nekoliko "naivna". Vse, kar sem poznal, je bilo obdobje 2013, kjer res ni bilo težko biti genij. V 2014 pa se je to spremenilo. Treba je bilo biti precej bolj izbirčen, optimizirati buy in sell točke, ter začeti paziti na izgube, kajti failed breakouti so se začeli kopičiti. To so bile glavne lekcije tega obdobja.
Največja napaka, ki sem jo naredil v tem še vedno razmeroma dobrem obdobju, je bilo dejansko prepričanje, ki sem si ga ustvaril. Namreč, delnice, ki sem jih kupoval, so se obnesle dovolj dobro, da sem začenjal verjeti, da sem res odkril nekakšno čudežno formulo.
Faza 4 - druga polovica 2015 do danes, downtrend
Obdobje zadnjih šestih mesecev pa me je dokončno prizemljilo. Naučil sem se, da so trendi, kot je bil 2013, redkost. Večino časa trgi prebijejo v precej težjih razmerah. Zadnjih nekaj mesecev 2015 je bilo obdobje, ko sem naredil največje abolutno število izgub. Nek blogger je izjavil, da je bilo "leto 2015 leto failed breakouta". Strinjam se, res je bilo tako. Analiza konec leta je jasno pokazala, da sem še vedno čisto preveč naiven. Še vedno preveč verjamem v to, da dober setup mora uspeti, in več, kot je takih, bolje je. No, v tem primeru je bilo slabše. Kajti, ravno ogromno število dobrih setupov, je v mojem portfelju povzročilo ogromno število failed tradov.
Ključna lekcija je torej bila, da trgu nikakor ne morem zaupati ničesar. Še bolj sem optimiziral svoj sistem kupovanja. Zdaj se več osredotočam na intraday grafe, ter kupujem nekoliko nad optimalno buy točko, da bi se izognil čim več failed breakutom. Dodal sem tudi sistem za omejevanje števila potencialno negativnih odprtih pozicij, ter omejevanje odpiranja novih tradov, glede na trenutno stanje mojega portfelja. Vse to z namenom preprečiti katastrofo na mojem računu, če bi se tole vleklo še recimo skozi celotno leto 2016.
Torej, vsaka od teh štirih daljših faz mi je pokazala enega od karakterjev, ki jih trg lahko ima. Zagotovo jih ima lahko še več, vendar, kar je zame najbolj pomembno, je to, da naposled razumem, da lahko trg pokrije prav vsa stanja od "popolne katastrofe" do "čiste evforije". In pripravljeni moramo biti prav na vse, če želimo v tem poslu obstati dlje časa.
petek, 8. januar 2016
Primerjava z 2000 in 2008
Trgi so tudi ta teden kar močno padli, kljub že tako močno oversold stanju. Vsekakor se verjetnost nekakšnega kratkotrajnega odboja povečuje, vendar vse skupaj postaja vedno bolj podobno razmeram, ki so v preteklosti vodile v daljše medvedje trge. Zelo me tudi preseneča, kako zadržan je indeks VIX. Vsi indeksi delajo izrazit lower low, medtem, ko VIX sploh še ni v new highs. Bolj kot karkoli je to zame znak, da nas čakajo še močno nižje cene. V preteklosti se praktično ni dogajalo, da bi indeksi močneje odskočili iz oversold stanj, dokler ni VIX eksplodiral navzgor.
Spodaj je nekaj grafov, ki sem jih objavil na Stocktwits. Na prvem grafu, ki primerja Nasdaq v treh obdobjih, je napaka. Pišem o WMA10, mislil pa sem WMA40, kar je MA200.
Spodaj je nekaj grafov, ki sem jih objavil na Stocktwits. Na prvem grafu, ki primerja Nasdaq v treh obdobjih, je napaka. Pišem o WMA10, mislil pa sem WMA40, kar je MA200.
ponedeljek, 4. januar 2016
Statistika tradov za leto 2015
Zelo koristno je vsaj enkrat na leto izračunati nekaj statističnih podatkov svojega tradanja, ki edini dajo objektivno sliko naše uspešnosti, hkrati pa nam lahko pomagajo najti slabe točke naše metode. Za razumevanje nekaterih omenjenih parametrov bo morda potreben ogled posta o statistiki, ki sem ga objavil že nekaj časa nazaj.
Poglejmo najprej gola dejstva mojega tradanja preteklo leto. Končni rezultat je +6,5% neto, kar pomeni z upoštevanjem provizij. Zakaj venomer tako poudarjam te provizije? Zato, ker se je izkazalo, da pri velikem številu tradov ravno te lahko delujejo kot katalizator med pozitivnim in negativnim letom. Z letošnjim letom sem začel voditi tako bruto kot neto rezultate, ker mi je enkrat vmes postalo jasno, da je zgolj vodenje bruto podatkov lahko zavajujoče. To se bo jasno pokazalo v primerjavi z letom 2014 spodaj.
Vendar, poglejmo najprej graf gibanja testnega portfelja od začetka, ko sem začel voditi svojo statistiko:
Kot sem zdaj že večkrat omenil, zadnja dva meseca 2015 sta bila skorajda katastrofalna. Od slabih 18% plusa sem prišel na dobrih 6%, in samo svojim zelo tesnim stopom se lahko zahvalim, da nisem izgubil še več. Za to izgubo prav na koncu leta sem v veliki meri kriv tudi sam, ker sem vztrajal pri velikem številu tradov, ko bi moral malo ustaviti konje, vendar sem resnično želel videti, kako se moj sistem kupovanja obnese tudi v takih slabih razmerah. Zdaj sem dobil zadostno količino informacij, da lahko svoji metodi dodam še dodatno varovalko.
Spodaj je tabela statističnih podatkov v primerjavi z letom 2014:
Kot rečeno, leto 2015 je bilo +6,5% neto, ozirom 15,5% bruto. Leta 2014 je bil neto rezultat nekoliko boljši, +7,8%, bruto pa nekoli slabši, -13,8%. Bomo videli, zakaj pride do slabšega neto rezultata klju boljšemu bruto.
Lani sem naredil 209 tradov, leto prej pa precej manj, le 133). Uspešnih tradov je bilo 18%, kar je zelo podobno kot 2014 (17%). Kjer se podatki začnejo močneje razlikovati, so povprečni donosi. Leta 2014 mi je povprečen winner naredil dobrih 30%, 2015 pa skoraj trikrat manj, le 13%. Vendar pa je ravno obratno razmerje pri povprečnem looserju. Če sem imel 2014 povprečno izgubo na trade skoraj -5%, sem v 2015 to zmanjšal na le -2%. In to je tista ključna sprememba, ki me je obdržala v pozitivnem. Če bi obdržal izgube na ravni tistih iz 2014, bi bil letos močno v minusu.
Podobna so razmerja tudi pri povprečnih dolarskih dobičkih in izgubah. Povprečen dobiček je bil v 2015 $434, v 2014 pa $961, torej skoraj dvakrat večji. Povprečna izguba pa je bila v 2015 -$67, 2014 pa -$159. To le potrjuje prejšnjo tezo, da lahko resnično nadzorujemo le velikost izgub, ne pa tudi dobičkov.
Ostali trije statistični podatki po vrsti pomenijo:
Še en izračun, odstotek izgub v razmerju z vsemi winnerji:
Kako zmanjšati število izgubnih tradov, pa hkrati ne pokvariti statistike winnerjev??
To je ključno vprašanje, na katerega bom poskusil odgovoriti še ta teden po razmisleku. Namreč, nič mi ne pomaga, če samo zmanjšam število tradov, če s tem zamudim tudi vse winnerje, ki mi prinašajo dobiček. Nujno pa moram nekako zmanjšati samo absolutno število (ne odstotka!) izgubnih tradov. Mislim, da bom moral za letos ciljati, da ne naredim več kot kakšnih 100-150 tradov, kjer bi mi ob enakih vseh ostalih številkah izgube zaradi provizij predstavljale okoli nekje med 10% in 15% vseh izgub.
Dolgo sem razmišljal, kakšno je optimalno število tradov za mojo metodo, kajti nisem vedel, po čem naj to sploh merim. Zdaj pa se je tudi to razjasnilo. Moram gledati tudi na to, da mi provizije ne predstavljajo prevelikega odstotka izgub. Kajti, samo izgube in število tradov so tisto, kar dejansko lahko nadziram, winnerjev ne morem. V naslednjih dneh bom zato razmislil o tem, kakšne ukrepe lahko uvedem v svojo metodo, da zmanjšam skupno število tradov, vendar ne na račun dobre statistike winnerjev.
Poglejmo najprej gola dejstva mojega tradanja preteklo leto. Končni rezultat je +6,5% neto, kar pomeni z upoštevanjem provizij. Zakaj venomer tako poudarjam te provizije? Zato, ker se je izkazalo, da pri velikem številu tradov ravno te lahko delujejo kot katalizator med pozitivnim in negativnim letom. Z letošnjim letom sem začel voditi tako bruto kot neto rezultate, ker mi je enkrat vmes postalo jasno, da je zgolj vodenje bruto podatkov lahko zavajujoče. To se bo jasno pokazalo v primerjavi z letom 2014 spodaj.
Vendar, poglejmo najprej graf gibanja testnega portfelja od začetka, ko sem začel voditi svojo statistiko:
Kot sem zdaj že večkrat omenil, zadnja dva meseca 2015 sta bila skorajda katastrofalna. Od slabih 18% plusa sem prišel na dobrih 6%, in samo svojim zelo tesnim stopom se lahko zahvalim, da nisem izgubil še več. Za to izgubo prav na koncu leta sem v veliki meri kriv tudi sam, ker sem vztrajal pri velikem številu tradov, ko bi moral malo ustaviti konje, vendar sem resnično želel videti, kako se moj sistem kupovanja obnese tudi v takih slabih razmerah. Zdaj sem dobil zadostno količino informacij, da lahko svoji metodi dodam še dodatno varovalko.
Spodaj je tabela statističnih podatkov v primerjavi z letom 2014:
Kot rečeno, leto 2015 je bilo +6,5% neto, ozirom 15,5% bruto. Leta 2014 je bil neto rezultat nekoliko boljši, +7,8%, bruto pa nekoli slabši, -13,8%. Bomo videli, zakaj pride do slabšega neto rezultata klju boljšemu bruto.
Lani sem naredil 209 tradov, leto prej pa precej manj, le 133). Uspešnih tradov je bilo 18%, kar je zelo podobno kot 2014 (17%). Kjer se podatki začnejo močneje razlikovati, so povprečni donosi. Leta 2014 mi je povprečen winner naredil dobrih 30%, 2015 pa skoraj trikrat manj, le 13%. Vendar pa je ravno obratno razmerje pri povprečnem looserju. Če sem imel 2014 povprečno izgubo na trade skoraj -5%, sem v 2015 to zmanjšal na le -2%. In to je tista ključna sprememba, ki me je obdržala v pozitivnem. Če bi obdržal izgube na ravni tistih iz 2014, bi bil letos močno v minusu.
Podobna so razmerja tudi pri povprečnih dolarskih dobičkih in izgubah. Povprečen dobiček je bil v 2015 $434, v 2014 pa $961, torej skoraj dvakrat večji. Povprečna izguba pa je bila v 2015 -$67, 2014 pa -$159. To le potrjuje prejšnjo tezo, da lahko resnično nadzorujemo le velikost izgub, ne pa tudi dobičkov.
Ostali trije statistični podatki po vrsti pomenijo:
- Reward/Risk Ratio - razmerje med povprečnim winnerjem in povprečni looserjem. 2015: 6,47, 2014: 6,04. Povprečen winner je bil torej leta 2015 še vedno večji od povprečnega looserja, kot leto poprej, kar je vsekakor napredek.
- Trade Expectancy 1 - povprečen dolarski dobiček na trade. 2015: $23, 2014: $31. Leta 2015 sem torej na en trade v povprečju naredil $23, kar je približno četrtina manj kot leta 2014. Pri več kot četrtino večjem številu tradov (konkretno 60% več tradov sem naredil lani, kot leto prej) bi se to torej moralo poznati kot večji neto dobiček, vendar pa je catch ravno v provizijah! Pri večjem številu tradov se poveča tudi skupna izguba zaradi provizij in zato je končni neto dobiček na koncu manjši!
- Trade Expectancy3 - razmerje med povprečnim pričakovanim dobičkom in povprečno pričakovan izgubo. 2015: 1,42, 2014: 1,24. Ta podatek pove, kolikokrat je bil povprečni winner večji od povprečnega looserja (absolutno v dolarski vrednosti). Številka mora biti nujno nad 1, da je metoda pozitivna, računati pa moramo seveda z neto vrednostmi. Tudi tu je opazen napredek glede na leto prej, vendar, kot rečeno, kopičenje provizij zaradi večjega števila tradov, končni dobiček zmanjša kljub boljši statistiki.
- 2015: 27%
- 2014: 11%
Še en izračun, odstotek izgub v razmerju z vsemi winnerji:
- 2015: 20%
- 2014: 9%
- 2015: 9%
- 2014: 6%
Kako zmanjšati število izgubnih tradov, pa hkrati ne pokvariti statistike winnerjev??
To je ključno vprašanje, na katerega bom poskusil odgovoriti še ta teden po razmisleku. Namreč, nič mi ne pomaga, če samo zmanjšam število tradov, če s tem zamudim tudi vse winnerje, ki mi prinašajo dobiček. Nujno pa moram nekako zmanjšati samo absolutno število (ne odstotka!) izgubnih tradov. Mislim, da bom moral za letos ciljati, da ne naredim več kot kakšnih 100-150 tradov, kjer bi mi ob enakih vseh ostalih številkah izgube zaradi provizij predstavljale okoli nekje med 10% in 15% vseh izgub.
Dolgo sem razmišljal, kakšno je optimalno število tradov za mojo metodo, kajti nisem vedel, po čem naj to sploh merim. Zdaj pa se je tudi to razjasnilo. Moram gledati tudi na to, da mi provizije ne predstavljajo prevelikega odstotka izgub. Kajti, samo izgube in število tradov so tisto, kar dejansko lahko nadziram, winnerjev ne morem. V naslednjih dneh bom zato razmislil o tem, kakšne ukrepe lahko uvedem v svojo metodo, da zmanjšam skupno število tradov, vendar ne na račun dobre statistike winnerjev.
nedelja, 3. januar 2016
Pregled leta 2015
No, leto 2015 je (končno) za nami.Vsekakor je bilo razburljivo, zato imam o njem marsikaj za povedati. Najprej si poglejmo, kako so se gibali delniški indeksi in kaj lahko pričakujemo v začetku leta 2016.
Spodaj sta sliki Nasdaqa in pa indeks malih delnic Russell 2000. Vse bolj spoznavam, da sta to indeksa, ki sta za moj način trgovanja najbolj relevantna. Nasdaq zato, ker enostavno zajema največ podjetij in je tako najboljši pokazatelj splošnega stanja celotnega trga. Russell 2000 pa zato, ker večinoma tradam male delnice in tako stanje mojega portfelja precej sledi temu indeksu. Poleg tega je gibanje indeksov manjših delnic dober pokazatelj kratkoročnega momenta.
Leto 2015 je bilo na splošno zelo podobno letu 2011. Tudi takrat praktično celo leto ni bilo niti enega pravega uptrenda. Žal takrat še nisem tradal svoje trenutne metode, zato ne morem reči, kako bi se obnesla. Verjetno pa ne prav dobro. Grafična primerjava med 2011 in 2015 je še najbolje vidna na indeksu S&P 500:
2012 je bilo sicer potem precej dobro leto, z dvema lepima uptrendoma. Nato pa je sledilo naravnost neverjetno leto 2013, ter še nekaj mesecev 2014, ki mi je omogočalo, da sem razvil svojo position trading metodiko kupovanja delnic, ki imajo potencial, da se premaknejo za 100% in več. Dobro leto in pol, med januarjem in 2013 ter oktobrom 2014 so šli praktično vsi indeksi (z izjemo malih delnic, ki so se začele lomiti že takoj na začetku 2014) samo navzgor. In to je moralo pustiti posledice, ki se poznajo še danes.
Zelo, zelo malo verjetno se mi zdi, da bi bilo lahko leto 2016 podobno, kot recimo 2012. Kot rečeno, leto 2013 po mojem mnenju še ne bo tako hitro pozabljeno. Tak dolg trend na štiri leta bull marketa se ne more kar takoj nadaljevati v še en uptrend.
In drugič, ravnokar sem prebral nekaj analiz (zanesljivih, dobrih) traderjev na njihovih blogih. Skupna točka vseh je: "Leto 2015 je bilo za position traderje tako slabo, da 2016 enostavno ne more biti slabše". To je najbolj zaskrbljujoče - večina ljudi še vedno močno verjame, da bodo šli trgi še gor. Splošen sentiment je po mojem mnenju še vedno čisto preveč bullish - vse preveč ljudi še vedno verjame v delnice - da bi nas lahko presenetil daljši trend.
In tretje - še vedno je zelo lepo opazna analogija med Nasdaqom leta 2000 in Russellom danes (glej ta post). Zaenkrat tudi tehnična slika bolj kaže na to, da se bo tudi prvih nekaj mesecev 2016 nadaljevalo obdobje brez pravega trenda. Ali bo širši trend usmerjen rahlo navzgor ali navzdol, zame ni pomembno, ker zgolj kratkotrajni skoki za mojo metodo ne pomenijo nič. Nujno rabim daljši trend.
V preteklem letu sem se soočil še z enim problemom, ki ga prej nisem poznal (morda bi ga spoznal v 2011, če bi bil takrat na trgu s to metodo). Skozi leto sem našel zelo veliko število potencialnih dobrih setupov, ki so se skorajda vsi po vrsti razvili v failed breakoute. Število teh failed breakoutov je bilo res nenavadno veliko, sploh glede na kvaliteto setupov. Mislil sem, da sem z optimizacijo buy setupov naredil dovolj, leto 2015 pa mi je pokazalo, da temu ni tako.
Če se bo tole nadaljevalo še pol leta, se lahko znajdem v resnih težavah. Zadnje tri mesece sem aktivno iskal načine, kako zmanjšati število teh failed tradov, kajti samo taka obdobja nam lahko dajo potrebne informacije, da lahko iz njih izluščimo neka uporabna pravila. Zato sem tudi decembra še vedno aktivno kupoval potencialne setupe tudi, ko mi je instinkt govoril, da bi bilo bolje enostavno malo zabremzati. Vendar, na koncu sem prišel do pravil, ki upam, da me bodo zaščitila pred katastrofo tudi, če gremo recimo v triletni bear market. O svojih rezultatih tradanja v preteklem letu in spremembah v metodiki bom napisal ločen post.
Skratka, zelo slab občutek imam Ni mi všeč, kaj se dogaja z indeksi, kaj se dogaja z mojimi nakupi in ne kaj se dogaja na traderski sceni. Če sem se leta 2014 in prvo polovicov 2015 ukvarjal predvsem s tem, kako najti čimveč potencialnih winnerjev in kako iz njih iztisniti maksimum, mislim, da bom moral zdaj popolno pozornost posvetiti temu, kako omejiti izgube tudi za primer daljšega slabega obdobja.
Spodaj sta sliki Nasdaqa in pa indeks malih delnic Russell 2000. Vse bolj spoznavam, da sta to indeksa, ki sta za moj način trgovanja najbolj relevantna. Nasdaq zato, ker enostavno zajema največ podjetij in je tako najboljši pokazatelj splošnega stanja celotnega trga. Russell 2000 pa zato, ker večinoma tradam male delnice in tako stanje mojega portfelja precej sledi temu indeksu. Poleg tega je gibanje indeksov manjših delnic dober pokazatelj kratkoročnega momenta.
Leto 2015 je bilo na splošno zelo podobno letu 2011. Tudi takrat praktično celo leto ni bilo niti enega pravega uptrenda. Žal takrat še nisem tradal svoje trenutne metode, zato ne morem reči, kako bi se obnesla. Verjetno pa ne prav dobro. Grafična primerjava med 2011 in 2015 je še najbolje vidna na indeksu S&P 500:
2012 je bilo sicer potem precej dobro leto, z dvema lepima uptrendoma. Nato pa je sledilo naravnost neverjetno leto 2013, ter še nekaj mesecev 2014, ki mi je omogočalo, da sem razvil svojo position trading metodiko kupovanja delnic, ki imajo potencial, da se premaknejo za 100% in več. Dobro leto in pol, med januarjem in 2013 ter oktobrom 2014 so šli praktično vsi indeksi (z izjemo malih delnic, ki so se začele lomiti že takoj na začetku 2014) samo navzgor. In to je moralo pustiti posledice, ki se poznajo še danes.
Zelo, zelo malo verjetno se mi zdi, da bi bilo lahko leto 2016 podobno, kot recimo 2012. Kot rečeno, leto 2013 po mojem mnenju še ne bo tako hitro pozabljeno. Tak dolg trend na štiri leta bull marketa se ne more kar takoj nadaljevati v še en uptrend.
In drugič, ravnokar sem prebral nekaj analiz (zanesljivih, dobrih) traderjev na njihovih blogih. Skupna točka vseh je: "Leto 2015 je bilo za position traderje tako slabo, da 2016 enostavno ne more biti slabše". To je najbolj zaskrbljujoče - večina ljudi še vedno močno verjame, da bodo šli trgi še gor. Splošen sentiment je po mojem mnenju še vedno čisto preveč bullish - vse preveč ljudi še vedno verjame v delnice - da bi nas lahko presenetil daljši trend.
In tretje - še vedno je zelo lepo opazna analogija med Nasdaqom leta 2000 in Russellom danes (glej ta post). Zaenkrat tudi tehnična slika bolj kaže na to, da se bo tudi prvih nekaj mesecev 2016 nadaljevalo obdobje brez pravega trenda. Ali bo širši trend usmerjen rahlo navzgor ali navzdol, zame ni pomembno, ker zgolj kratkotrajni skoki za mojo metodo ne pomenijo nič. Nujno rabim daljši trend.
V preteklem letu sem se soočil še z enim problemom, ki ga prej nisem poznal (morda bi ga spoznal v 2011, če bi bil takrat na trgu s to metodo). Skozi leto sem našel zelo veliko število potencialnih dobrih setupov, ki so se skorajda vsi po vrsti razvili v failed breakoute. Število teh failed breakoutov je bilo res nenavadno veliko, sploh glede na kvaliteto setupov. Mislil sem, da sem z optimizacijo buy setupov naredil dovolj, leto 2015 pa mi je pokazalo, da temu ni tako.
Če se bo tole nadaljevalo še pol leta, se lahko znajdem v resnih težavah. Zadnje tri mesece sem aktivno iskal načine, kako zmanjšati število teh failed tradov, kajti samo taka obdobja nam lahko dajo potrebne informacije, da lahko iz njih izluščimo neka uporabna pravila. Zato sem tudi decembra še vedno aktivno kupoval potencialne setupe tudi, ko mi je instinkt govoril, da bi bilo bolje enostavno malo zabremzati. Vendar, na koncu sem prišel do pravil, ki upam, da me bodo zaščitila pred katastrofo tudi, če gremo recimo v triletni bear market. O svojih rezultatih tradanja v preteklem letu in spremembah v metodiki bom napisal ločen post.
Skratka, zelo slab občutek imam Ni mi všeč, kaj se dogaja z indeksi, kaj se dogaja z mojimi nakupi in ne kaj se dogaja na traderski sceni. Če sem se leta 2014 in prvo polovicov 2015 ukvarjal predvsem s tem, kako najti čimveč potencialnih winnerjev in kako iz njih iztisniti maksimum, mislim, da bom moral zdaj popolno pozornost posvetiti temu, kako omejiti izgube tudi za primer daljšega slabega obdobja.
Naročite se na:
Objave (Atom)