Moja metoda - osnovna ideja

Več kot tri leta sem potreboval, da sem izmed plejade vseh možnih trgovalnih metod sestavil sistem, za katerega mislim, da ga v osnovi ne bom več spreminjal. Zdaj že več kot eno leto trgujem po tem sistemu in rezultati so kar spodbudni. Občasno seveda še vedno spremenim kak detajl in zagotovo ga še bom, vendar bi 95% pravil moralo ostati takšnih, kakršna so danes. Zato bi zdaj v nekaj postih v podrobnosti popisal svojo metodo. Prvič zato, da imam vse urejeno na enem mestu in lahko vedno osvežim spomin. Drugič pa, ker verjamem, da bo marsikaj od tega koristilo tudi drugim, ki si še niso povsem razčistili glede svojega sistema.

V tem prvem delu bi začel povsem na začetku, to je pri osnovni ideji. Iz lastnih izkušenj vem, da se nadobudni traderji najraje zakadimo v buy setupe, in tudi to bo prišlo na vrsto, vendar si je treba pred tehnično analizo razčistiti nekaj drugega. Namreč, kako bo moja metoda sploh delala dobiček? Sklepam, da nas večina na začetku misli, da je vse samo vprašanje dobrega setupa, vzorcev na grafih, tehnične analize, itd. Vsaj sam sem bil tak. Vendar je to mišljenje napačno. Dobra metoda trgovanja predvsem suvereno odgovori na vprašanje, po kakšni smiselni in realni logiki naj bi več denarja priteklo na račun, kot z njega odteče. Če tega ne znamo dobro zargumentirati, je naše tradanje čista igra na srečo brez vsakega najmanjšega zagotovila o uspešnosti. To je tema tega prvega posta o osnovni ideji moje metode.

Glavna slabost kratkoročnih metod

Kot sem rekel, v prvih treh letih sem poskusil vse žive metodike, ki so mi prišle pod roke, ves čas upajoč, da bo naslednja tista prava. Stestiral sem vse od zelo kratkoročnega day tradinga do neke vrste swing momentum tradinga, ki že meji na position trend following. Long story short, z niti eno nisem bil tako uspešen, da bi jo bil pripravljen sprejeti in pozabiti na vse ostale. Imel sem uspešna obdobja na skoraj vseh, vendar so prav vsa imela tudi obdobja, ko mi ni šlo nič od rok, in vedno, VEDNO, so ta negativna obdobja požrla vse dobičke in me spravila še v minus.

Takrat sem usmeril pozornost v eno od osnovnih postavk vseh kratkoročnih trgovalnih metod - nujno zahtevajo visok odstotek uspešnosti tradov. Če sem hotel držati stope na smiselni razdalji, ti niso smeli biti manjši od 2-3%. Ampak, pri večini teh swing trading metod tudi povprečen dobiček ni bil dosti večji od 5%. Kakšen trade je sicer res uspel, naredil 20 ali 30%, vendar je bilo hkrati ogromno tradov v rangu od 0 do +3%, ki so na koncu povprečje spravili na okoli 5%. In takšno razmerje med povprečnim dobičkom in izgubo, upoštevajoč visoko število tradov (provizije!), zahteva uspešnost tradov preko 50%. Izračunal sem, da bi bilo razmerje 60% nekako na meji zadovoljive rentabilnosti.

Prišel sem torej do naslednjih ugotovitev:

• Uspešnost tradov se povečuje s krajšanjem obdobja tradanja. To je razumljivo, kajti na krajši rok, kot tradamo, prej dvigujemo stope in tudi prej pobiramo celotne dobičke.
• Če bi hotel tradati z uspešnostjo nad 50%, bi se moral lotiti aktivnega day/swing tradanja, pri katerem bi moral vse popoldneve presedeti pred računalnikom.
• Pri timeframu nekaj dni/nekaj tednov (dolgoročni swing/momentum trading), ki je bil zame sprejemljiv, realno ne morem računati na uspešnost, večjo od 40%.
• Že 40% je na dolgi rok zelo težko doseči. Realno sem moral razmišljati o 30% ali manj.
• Da bi bila tudi ta metoda rentabilna, bi moral večino časa spremljati, kaj se dogaja z mojimi delnicami, da lahko v pravem trenutku izvedem trade.

Skratka, moja nepripravljenost na aktivno tradanje, me je pripravila do tega, da sem opustil nagnjenje do aktivnih metod, ker mi je postalo kristalno jasno, da je to neke vrste adrenalinski šport, pri katerem moraš biti ves čas na preži, da lahko ustezno ukrepaš. Poleg tega se mi dolgoročno enostavno ni zdelo izvedljivo, da bi sploh lahko ves čas tako aktivno tradal, niti nisem imel več zaupanja v vse metode, ki zahtevajo visoko uspešnost tradov. Poiskati sem moral nekaj drugega.

One good trend pays for 'em all!

Takrat sem potem prvič začel resno študirati position trading in trend following. Držanje pozicij po več mesecev se mi je vedno zdelo tako dolgočasno in neučinkovito. Vedno sem mislil, da je to zapravljanje časa, saj delnice pri dolgih trendih neizogibno tudi veliko časa preživijo v bazah, ko se ne premaknejo nikamor. Potem pa sem začel študirati trend following. Turtle traderje, ki jih v svojih knjigah opisuje Michael Covel. Ugotovil sem, da imajo ti zelo uspešni traderji banalno preprosta pravila za nakupe in prodaje, ki pa so narejena tako, da trade traja, dokler traja trend. Ed Seykota, najbolj znan trader iz "turtle" generacije, je posnel tudi video spot, v katerem pojasni osnovne ideje svoje metode. Komad je že sam po sebi tako dober, da ga moram še enkrat dati na poslušanje:

Počasi mi je postajalo jasno, da se očitno da zaslužiti tudi tako, da pustimo pozicije, da nam tečejo same od sebe, sami pa poskrbimo predvsem za to, da ne pridelamo prevelikih izgub. Nekaj časa sem se poigraval s takimi sistemi, (ne)uspešnost pa je bila enaka, kot prej. Potem pa sem naletel na traderja po imenu Jesse Stine in njegovo knjigo Insider Buy Superstocks. Ko sem prebavil nejgovo knjigo, mi je v trenutku postalo jasno, kaj že ves čas počnem narobe pri svojih poskusih "usedanja na velike trende". Jasno sem uvidel, da je ne samo možno, temveč tudi razmeroma enostavno, ujeti dolge trende, imeti zelo nizek odstotek uspešnosti in hkrati še vedno delati konkreten plus. Prepričan sem postal, da je dolgoročni position trend following metoda, ki dolgoročno omogoča največje dobičke za najmanj vloženega dela. Daleč najmanj vloženega dela! In to je bilo točno to, kar sem iskal. Z veliko količino dela nisem naredil ničesar. Mogoče bom pa z manjšo.

Več o podrobnostih bom povedal v naslednjih postih, namen tega posta je samo definirati osnovno idejo moje metode, ki se je na koncu zreducirala v eno vrstico:

Vsako leto poskušam ujeti nekaj delnic, ki mi naredijo 100% ali več. To so delnice, ki dejansko naredijo vso razliko, ostali tradi bi se morali več ali manj izničiti med sabo.

Torej, ves point vsega, kar počnem je, da poskušam ujeti delnice, tik preden gredo v daljši trend. Ne zanimajo me kratkoročni dobički ranga 10-20%, temveč dobički ranga 100-200%. Ne zanima me tudi visoka uspešnost tradov, v povprečju bi morala biti okrog 25%, kajti z višjim odstotkom ne bom bistveno izboljšal svojih performanc. Vse, kar počnem, služi samo enemu namenu: najti enega super-winnerja, ki mi naredi nekaj 100% v nekaj mesecih. Od tu dejansko priteka denar na moj račun, vse ostalo je samo šum.

Seveda v praksi ni niti približno tako preprosto, kot se mogoče sliši. Izkazalo se je, da je najti take delnice in jih potem tudi dejansko "jezditi" do 100%, izziv, ki predstavlja kar nekaj problemov, ki morajo biti rešeni VSI, da sistem deluje. V naslednjem postu bom tako začel z dejanskimi tehničnimi problemi, s katerimi sem se soočil, ter razložil, kakšne rešitve sem našel. In da, BODO GRAFI! :)