Izboljšave 2014

Neuspeh v zadnjih mesecih me je prisilil, da sem še enkrat več resno razmislil, kaj počnem narobe. Namreč, odkar se je začel tale zadnji trend, sem stokal, da se na mojem portfelju trend ne pozna. Zato sem prečesal delnice, ki so v zadnjih dveh mesecih naredile največje dobičke in ugotovil, da teh le ni tako malo temveč, da so le malo drugačne sorte od teh, ki sem jih kupoval jaz. Ker pa se počasi bliža leto dni, odkar sem začel tradati svojo obstoječo metodiko, sem razmislil še malo širše in sestavil spisek izboljšav, ki jih moram narediti. Kajti še enkrat več se je pokazalo, da že zelo majhne napake lahko na koncu močno pokvarijo statistiko, saj se akumulirajo in ko jih je preveč, je lahko sicer potencialno dobro leto precej slabo. Pojdimo torej čez izboljšave v metodiki s primeri. 

 

1. Ne kupovati delnic, ki so že dolgo v trendu 

 

To je napaka, ki jo delam praktično že ves čas in je kar ne uspem odpraviti. Pa jo bo treba. Namreč, kristalno jasno mi je, da nima smisla kupovati delnic, ki so že 50% ali 100% nad idealnimi točkami za nakup, pa vendar se težko uprem skušnjavi, da ne bi kupil dobrega setupa, ki pa nima pravega zaledja. To se mi dogaja takrat, ko ne najdem resnično dobrih delnic in začnem kupovati drugorazredne vzorce. Primer tega je CCM iz zadnjega tedna, ko sem se bolj osredotočal na setup, kot pa na to, da je cena dejansko že 30% v uptrendu iz sekundarne baze v okolici prejšnjega vrha. Vsekakor to ni potencial za daljši trend. 

 

 

2. Prevelike izgube 

 

V primeru velikega števila failed breakoutov, kot se je dogajalo v zadnjih štirih mesecih, se mi izgube začnejo kopičiti preko nivoja, ki bi bil zame sprejemljiv. Vzel sem si čas in šel čez dobesedno stotine grafov preteklih winnerjev in svojih tradov in ugotovil, da v vsaj 80% primerih delnica bo breakoutu ne pride več v okolico breakouta. To pomeni, da je od prvega dne v plusu in ne pade več v bazo. To se ne zgodi vedno, vendar mislim, da dovolj pogosto, da lahko svoj stop zategnem malo pod višino baze in ga ne držim pod spodnjim nivojem. Tako mislim, da lahko povprečen stop spravim na okoli 3% (danes med 5% in 6%), kar me bo sicer vrglo iz kake delnice, ki se bo vseeno pobrala, dolgoročno pa mislim, da mi bo prihranila marsikateri dolar, sploh v obdobjih brez trenda, kot je trenutno. 

 

 

3. Ne se osredotočati samo na dolge, nizke baze 

 

Letos sem morda največjo napako (poleg kupovanja prepozno) delal, ker sem se preveč osredotočal na vzorec, ki je bil značilen za začetek leta 2013 (tik pred začetkom norega trenda), letos pa se praktično ni pojavljal. Namreč, jasno mi je, da je za resnično dober uptrend potrebna dolga, nizka baza. Vendar, takih baz včasih pač ni! Ne vem, če sem letos videl eno delnico, ki bi breaknila iz take baze. Zato pa je bilo na voljo obilo druge vrste baze. To je vzorec, ki mu sam rečem "Survivor". Gre za sekundarno nizko bazo, ki se naredi, ko delnica po prvem skoku navzgor, pade v korekcijo in se ponovno nastavi. Takih vzorcev je bilo cel kup, pa jih nisem opazil, ker sem se preveč osredotočal samo na nizke baze. Upoštevati je torej potrebno dinamiko trga, ki enkrat ponudi take, drugič pa drugačne priložnosti. Nekaj primerov teh vzorcev je spodaj. 

 

 

4. Ne kupovati drugorazrednih setupov 

 

Tole pravilo je sicer trivialno, vendar ga bom zapisal samo zato, da se mi še bolj vtisne v glavo. Vse prepočasi se odvajam kupovanja ne-idealnih setupov. Ko ne najdem popolnega setupa, mislim, da moram nujno nekaj kupiti, zato kupujem B in C klaso (previsoko, brez prave baze, slab setup, itd.). Ti pa so seveda veliko bolj podvrženi spodletelim breakoutom, kot pa resnično dobri vzorci. 

 

5. Odprava povprečij z grafov 

 

Napisal sem že post o tem, da sem z grafov odstranil povprečja (MA10, 20, 50 in 100). Dolgo časa sem se zanašal na te linije, da bi dobil boljši občutek za stanje delnice, dokler nisem ugotovil, da se pogosto preveč oziram na njih, kot pa na sam graf cene. Mislim, da bom samo z uporabo trendnih linij, ki jih bom risal na roke, lahko bolj inteligentno izbiral točke za nakup in prodajo.

Še vedno ni pravega momenta

Že od marca, kar se je začela zadnja večja korekcija v trgu, se pritožujem, da je tradanje na daljši rok zelo težavno. Tudi tale uptrend, ki se je začel konec maja, je bil pod površjem indeksov vse prej kot močan. Veliki indeksi, kot sta SPX in Nasdaq sicer potujeta navzgor in sta praktično na najvišjih nivojih v zadnjem desetletju, indeks manjših delnic Russell 2000 pa se že celo leto 2014 ni premaknil praktično nikamor. Ker sam tradam samo cenejše delnice, je moja učinkovitost temu primerna. Primerjava med SPX in RUT spodaj prikazuje to veliko razliko.

Praviloma trendi, v katerih majhne delnice ne sledijo velikim indeksom, nimajo veliko goriva. In točno to se dogaja zdaj že par mesecev. Breakoutov je izjemno malo, še tisti, ki se pojavijo, pa v večini primerov kmalu izgubijo paro. Na primer, to se mi je prejšnji teden zgodilo z delnico CCM. Kupil sem jo, ko se je nekoliko stisnila, nekaj dni kasneje pa je zabeležila +10% dan na močno povečan volumen. Seveda sem upal, da to pomeni začetek novega trenda za to delnico, zgodilo pa se je ravno obratno. V dveh dneh sem izgubil pozicijo. Dokler bodo breakouti doživljali tako usodo, s svojo metodo ne morem upati na kakršenkoli napredek.

Je možno tradati brez indikatorjev?

Mislim, da je usoda praktično vsakega traderja pot skozi morje raznih indikatorjev, ki jih spoznava v fazi učenja in gradnje svoje lastne metode. Povprečja, Bollinger Bands, Fibonaccijevi nivoji, Williams%R, Stochastics, RSI, MFI, MACD, ADX, ATR, PPO, OBV in tako dalje... Slej ko prej v obupnem iskanju pravega indikatorja nabašemo na vse našteto in še kaj več.

Vendar pa sem sam mnenja, da smo lahko v stvareh, ki jih počnemo, uspešni le če so za nas preproste. Kajti le preproste stvari lahko obvladamo. Več raznih črt, kot imamo na grafu, težje se bomo odločili, kaj narediti, četudi mislimo, da nam veliko število indikatorjev poenostavi izbiro. V praksi ni tako, kajti že če uporabljamo samo dva indikatorja, se nam bo pogosto zgodilo, da si bosta nasprotovala. S povečevanjem števila indikatorjev pa se sorazmerno povečuje naša zmeda.

Sam sicer nimam popolnoma nič proti indikatorjem. Veliko traderjev zelo uspešno trguje z njimi. Vendar pa se že dalj časa vse bolj nagibam k temu, da moji grafi izgledajo čim bolj preprosti. Kajti za dolgoročno tradanje, ki se ga poslužujem, je po mojih opažanjih uporaba indikatorjev prej ovira kot prednost, kaj dlje kot držimo delnico, daljši, kot so trendi, večja je verjetnost, da se bo karakter delnice vmes večkrat spremenil. Mislim, da indikatorji s časom izgubljajo svojo uporabnost.

Poleg tega menim, da mora trader sčasoma dobiti občutek za delnice. Nekakšen instinkt. Mislim, da bi vsak dober trader moral že iz samega grafa cene takoj zavohati dobro ali slabo priložnost. Tako kot igralec golfa prvih nekaj let uporablja cel kup nekih pomagal za izboljšanje svojega udarca, po več deset tisoč tako udarjenih žogicah pa nagonsko udari tako kot je treba, brez da bi sploh kaj razmišljal ali si pomagal s čimerkoli.

Zato sem počasi snel prav vse indikatorje, razen povprečij MA10, MA20, MA50 in MA100, s katerimi sem si nekako pomagal pridobivati boljši občutek za to, kje se nahaja cena. Zdaj pa sem se odločil, da je čas, da umaknem tudi te črte. Kajti, toliko kot so mi pomagale, so mi nedvomno tudi škodile. Analiziral sem svoje pretekle trade in nedvoumno ugotovil, da sem preveč teže dajal tem povprečjem in zanemaril povsem osnovni indikator, ki je gibanje cene med točkami podpore in odpora (support in resistance). Do nadaljnjega bom tako poskušal tradati samo z uporabo cene, volumna in trendnih linij, ki jih bom risal po občutku, in videl, kakšni bodo rezultati. Za občutek, kako bi to izgledalo, sem nekaj svojih trenutnih pozicij opremil s takimi linijami in komentarji.