Ampak, kljub vsemu, najprej kratek pregled mojih rezultatov. Nič, na kar bi lahko bil posebno ponosem, ampak če sem jih delil takrat, ko mi je šlo dobro, jih bom pa tudi sedaj, ko mi ni šlo.
- Končni izkupiček: -5.66%
- Število tradov: 127
- Winnerji: 33
- Loserji: 94
- Win rate: 26%
- Rezultat v R: +1.9R
- PL/trade: +0.02R
Takle izgleda procentualni graf:
Tako pa graf v R:
Mislim, da sem svoje rezultate že dovolj na dolgo razglabljal sproti preko celotnega leta, zato zdaj ne bi spet zgubljal časa s tem, zakaj so številke take, kot so.
Sočasno s tradanjem sem skoraj celo leto (res aktivno nekje od maja naprej) zbiral vzorčne trade in hkrati tudi izdeloval program za statistično analizo. Na tej osnovi sem v zadnjem tednu 2019 zbral pravila, oziroma filtre, za katere kaže, da imajo največjo težo na mojem samplu. Ta pravila sedaj sestavljajo metodo, ki sem jo začel tradati v 2020, in ki jo bom, upam da z minimalnimi popravki lahko uspešno tradal naprej. Tudi z detajli o tem, kako sem prišel do teh pravil, kakšna so in kakšni naj bi bili pričakovani rezultati, na tem mestu ne bi, ker bo tekom 2020 več kot dovolj časa za to. Poleg tega pa imam na sumu, da je moj sample in timeframe še vedno premajhen, da bi bil lahko suveren, da je statistika dovolj veljavna. Naj torej še napišem nekaj o tem, kar sem se bolj splošnega naučil v lanskem letu.
Brez statističnega edga nimam ničesar
To je v bistvu edina prava lekcija lanskega leta in tudi največja razlika na vsa pretekla leta. Lani tekom leta sem prvič, odkar tradam, dojel, da je tradanje čista igra na srečo brez vsakega predvidljivega izida. Knjige, ki sem jih bral leta poprej, so me nekako prepričale, da je skrivnost uspešnega tradanja v nekakšnem znanju in razumevanju. Da je z določenim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi možno bolj ali manj verjetno predvideti, kaj se bo zgodilo. Da je dovolj, če v največji meri kopiram tisto, kar so delali traderji, ki jim je v preteklosti uspelo, pa bom lahko ponovil njihove rezultate. Na primer, če ima neka delnice dobre finančne rezultate in njen graf izgleda tako in tako in je celoten trg tak ali tak, potem je zelo verjetno, da bo delnica šla gor.
Morda se motim, ampak danes menim povsem drugače. Mislim, da se na noben način, z nobenim znanjem ne da ničesar predvideti. Vsaj, če govorim na nivoju posamezne delnice oziroma trada. Kar se tiče vsakega posameznega trada, menim, da ni ničesar, kar bi bilo sploh smiselno kakorkoli analizirati. Mislim, da nobene analize in razlage ne povedo čisto ničesar o tem, ali bo nek trade uspešen ali ne.
Stvar pa je drugačna, če začnemo govoriti o večji množici tradov. Recimo 10 ali 20 ali 50 ali 100. Za množico tradov lahko vedno izračunamo pomen nekega parametra, ki ga opazujemo, pa naj bo povsem objektiven (na primer, v kakšnem razponu je cena delnice) ali pa subjektiven (na primer, ali je vzorec bull-flag ali kaj drugega). Če se izkaže, da nek parameter ima težo (to pomeni, da se s spremembo parametra močno spremeni končni rezultat), potem imamo statistično potrjen pomen tega parametra. In če nam uspe izbrskati skupino parametrov z velikim pomenom, potem lahko vsem skupaj rečemo "metoda". Seveda je tu vedno prisotno vprašanje, ali je bil naš vzorec in timeframe dovolj velik. In drugo vprašanje je, ali bo prihodnost res posnemala preteklost? Odgovor na oboje je v bistvu "ne" - ker statistiko lahko računamo samo za nazaj, in ker preteklost ne napoveduje prihodnosti, seveda nikoli ne moremo zatrdno reči, kaj se bo zgodilo. Ampak, samoumevno je, da je naša "napoved" veliko bolj točna, če jo naredimo na osnovi 100 tradov, kot pa na osnovi enega ali celo nič tradov, kot je bil moj primer, ko sem nekaj prebral v knjigi in predvideval, da to mora delovati brez, da bi preveril na enem samem tradu.
Vmesni rezultati so nepomembni
Ena podlekcija prejšnje je zanimiv pojav, ki sem ga tudi opazil šele lani. Namreč, kot sem povedal zgoraj, sem večino svoje "kariere" pristopal k tradanju tako, da sem nabiral nova in nova znanja. V nekem trenutku sem se naučil dovolj, da sem v določenih obdobjih naredil lep profit. Recimo, imel sem leta, ko sem zaključil z 20% ali 30% plusa, kar ni slabo.
Ampak, vedno znova se je potem zgodilo, da sem uspel priti nazaj na nulo, kjer sem moral začeti praktično znova. Vedno znova in znova. Zakaj? Zakaj nisem mogel nadaljevati z dobrimi rezultati ali vsaj prekiniti negativnih nizov?
Odgovor, ki bi ga tu ponudila večina traderskih "gurujev", bi bil, da je to zato, ker sem se naučil samo narediti profit, ne pa ga tudi zadržati. Pa verjetno to deloma celo drži, vendar jaz mislim, da je jedro problema nekje drugje in je precej bolj splošen pojav. Naj vsaj poskušam pojasniti, kajti mislim, da se s tem slej ko prej sreča vsak, ki so loti tradanja.
Finančni trgi so živ organizem. Živ v smislu, da imajo nekaj podobnih lastnosti kot biološki organizmi:
- Se ves čas spreminjajo
- Rastejo in padajo
- So samozadostni - sami sebe hranijo in se tudi zažirajo
- So v splošnem nepredvidljivi
- Večji kot je organizem in daljši kot je rok, večja je nepredvidljivost
Jaz kot posamezen trader sem del celotnega trga. Sem kot ena celica biološkega organizma. Hranim se s tem, kar proizvajajo druge celice in tudi druge celice se hranijo z mano. Hkrati pa smo vsi skupaj del celote, čemur pač rečemo trg. In ena od lastnosti tega trga je, da se ves čas spreminja. Včasih so te spremembe večje, drugič manjše. Enkrat si hitre in očitne, drugič pa počasnejše in skoraj neopazne. Neko obdobje trg hrani mene (in meni podobne), drugič neko drugo skupino, tretjič vse, včasih pa tudi nikogar.
Kaj želim povedati? Ker je tradanje sistem, kjer hrana (s tem seveda mislim cash) ne priteka od nekje od zunaj, temveč je celoten sistem odvisen od samega sebe, to je od njegovih posameznih komponent - traderjev - je to neizogibno sistem tipa, ki mu lahko rečemo "zero-sum game". No gain, no loss. Toliko denarja, kot pride vanj, gre tudi ven, oziroma tudi ostane v njem. Sistem kot celota ničesar ne pridobi in ničesar ne izgubi. In to pomeni, da po tej osnovni lastnosti ne more biti drugače, kot da "povprečen trader" bolj kot ne trada okoli ničle.
Kaj pa je povprečen trader? Recimo, da zelo grobo traderje razdelimo na tri skupine:
- Začetniki - neznalci, nimajo pojma, v kaj se spuščajo in kako se pravilno lotiti zadeve
- Povprečneži - imajo nekaj znanja, imajo osnovna pravila, poznajo igro do neke mere
- Profiji - vedo, kaj delajo
Povprečen trader je številka 2. Če začetniki denar praktično ves čas izgubljajo in hranijo druge, in profiji ves čas služijo na račun drugih, potem povprečneži nekaj časa dobivajo in potem nekaj časa izgubljajo. Njihova narava, njihovo znanje in sposobnosti je pač tako, da drugače ne more biti!
Skupina teh povprečnežev je seveda daleč največja, saj se v njej eventuelno znajdejo vsi, ki nekaj časa vztrajajo. Če ne bi bilo tako, sistem ne bi moral obstajati, umrl bi. Številka 1 bi nahranila 3, in v manjši meri na posamezna obdobja tudi 2. 1 umre in odide. Od kje naj se potem hrani 3? Kako naj med samimi 3 2 sploh preživi? Ta velika skupina povprečnih, break-even, traderjev, je nujno potrebna, da trg sploh lahko obstaja. Ti traderji morajo živeti in občasno dobivati, da ostanejo liquidity provider tudi po tem, ko 1 odide iz igre, preden se pojavi nov.
Kot sem rekel, ti povprečni traderji, med katere štejem tudi sebe, torej nekaj časa dobivajo, potem pa morajo po osnovnem zakonu tradanja začeti izgubljati, kajti oni enostavno niso na ravni, da bi lahko ves čas samo vlekli ven. Problem pri teh traderjih pa je v osnovi ravno nezavedanje tega "pravila". Spomnim se, ko sem sam prvič naredil nekih +20% v nekaj mesecih, sem bil sveto prepričan, da zdaj sem pa zadel terno! Da to je pa zdaj to. Enako, ko se je to zgodilo drugič. In spet tretjič. Ko se je četrtič, šele nisem bil več tako prepričan.
Ko enkrat nisem več konstanten loser, to še zdaleč ne pomeni, da sem postal konstanten winer! Samo prišel sem pač na nivo, kjer "živim". Sem v skupini, ki je nekako sposobna vzdrževati samo sebe, da instantno ne umre. Sem na nivoju povprečja, kjer se dolgoročno trada okoli nule, čeprav so vmesni rezultati lahko tudi močno pozitivni (ali pa negativni). In zato pravim, da je druga večja lekcija lanskega leta, da so ti vmesni rezultati preko obdobja nekaj mesecev, ali celo enega leta, nerelevantni. Ne povedo nič o tem, na kakšni ravni dejansko sem. To je ogromna past, za katero sem prepričan, da se ji ne izogne nihče. Videl sem, da v njo občasno padejo tudi profiji.
Moj glavni cilj za 2020 je torej jasen: splezati ven iz tega nivoja povprečnega breakeven traderja. Mislim, da sem lani naredil prve korake v pravo smer, letos pa moram predvsem pozorno opazovati, ali bodo rezultati res taki, kot si želim, in če ne, narediti ustrezne popravke. Kot sem tudi pojasnil, menim, da je pravo orodje za to čim večji statistični vzorec in dobre analize na njem.
