Kakšen mesec nazaj sem imel osmo obletnico svojega vstopa na
sceno tradanja z delnicami. Ob tem »jubileju« bi napisal post o tem, kako se je
pri meni vse skupaj začelo, nadaljevalo in kje sem danes.
Na kratko o samih začetkih – z delnicami sem začel tradati
spomladi 2010. Med leti 2004 in 2008 sem vlagal v vzajemne sklade, tako kot praktično
vsi takrat. Bančna kriza, ki je vse skupaj potegnila dol, mi je zradirala vse dobičke
in razpolovila še tisto, kar sem v osnovi vložil noter. Ko se je začel odboj,
sem malo počakal, vse prodal z nekaj malega minusa in se odločil, da bom
poskusil sam, kajti ti upravljalci skladov očitno nimajo pojma, kaj počnejo.
Tudi sam znam kupovati in samo gledati, kaj se dogaja, pa še nobenih upravljalskih
provizij ne plačujem za to.
Kar je sledilo potem, je dolga pot vzponov in padcev, in še
sam težko verjamem, da je za mano osem let, moj račun pa skoraj identično enak
tistemu, s katerim sem začel. Vendar to niti ni tako presenetljivo. Bom v
kratkem pojasnil, zakaj ne. Mislim, da nisem nič posebnega, nič pametnejši ali
neumnejši od večine, ki se loti tradanja. In iz tega sklepam, da gredo vsi
traderji po precej podobni poti, kot sem šel sam, čeprav so seveda določeni
koraki lahko krajši ali daljši. In tudi zgodbe starih mačkov, kot so Minervini,
Zanger, Seykota in ostali, nas učijo, da je učna krivulja traderja dokaj dobro
določena vnaprej. In kakšna to je?
Osebno menim, da gre vsak trader čez pet zelo jasno med
seboj ločenih faz, ki bi jih sam glede na njihovo osnovno značilonst definiral
takole:
- Začetnik
- Učenec
- Študent
- Neodvisni samostojni trader
- Strokovnjak
Na kratko bom opisal vsako fazo, predvsem z gledišča
traderja – kako takrat razmišlja, kaj ve in kaj ne ve, ter kako v splošnem
izgleda njegova performančna krivulja.
1. Začetnik
Trader začetnik sem bil sam v obdobju med 2004 in 2008. Ne
vem, kaj vse so možni razlogi, da nekdo sploh pride v kakršnekoli vlaganje
(delnice, skladi, forex, kripto…), vendar menim, da je v večini primerov razlog
nekaj podobnega, kar smo v omenjenem obdobju imeli na vzajemnih skladih, zadnji
dve leti na kriptovalutah, podobno stanje pa je bilo tudi pred leti na zlatu. Nekako
obstaja neka globalna, množična manija, kateri se enostavno pridružimo, misleč,
da je to zagotovljen način za služenje denarja. Enostavno si »neumen«, če ne
vložiš denarja, kajti »itak gre samo gor«.
Mišljenje traderja začetnika je torej tako:
- Vlagam v nekaj, kar gre samo gor
- Ne morem izgubiti
- Zamujam izjemno priložnost, če me ni zraven
- Več kot vložim, več profita bom imel
Trader začetnik ne ve praktično ničesar o naravi tradanja s
čimerkoli. Ne pozna nobenih pravil igre in posledično nima nobenega sistema, po
katerem kupuje in prodaja (če sploh prodaja). Skratka, je novopečeni prišlek na
področje vlaganja in tudi, če ima ideje o tem, kako ta zadeva funkcionira, so
praviloma tako omejene ali zgrešene, da si z njimi ne more čisto nič pomagati.
Vse, kar on dejansko vidi, je zgolj potencialen zaslužek, in ta vizija povsem
zasenči vsa možna tveganja.
Ker se začetnik praviloma pridruži neki maniji, se njegova
krivulja na začetku še nekaj časa giblje navzgor. Lahko tudi precej strmo, kar
ga še bolj sili k temu, da vlaga še naprej. Ampak eventuelno se vsaka manija
konča, cena instrumenta, v katerega vlaga, se obrne navzdol in s tem tudi
njegova performančna krivulja, ki se po sami naravi takega vlaganja giblje
povsem identično z instrumentom, v katerega vlaga. Sčasoma lahko trader
začetnik sicer začne s špekulacijami. Na primer, kupuje korekcije, misleč, da
ima dobro ceno, ali prodaja v padce, da bo kasneje kupil še nižje. Vendar
zaradi ničnega znanja tudi to ne prinese nobenega izboljšanja. V splošnem
njegova krivulja na koncu izgleda nekako takole:
2. Učenec
Učenec je trader, ki je praviloma imel že vsaj eno močno
negativno izkušnjo z vlaganjem. Njegova glavna razlika glede na začetnika je
to, da učenec VE, da delnice/skladi/zlato/bitcoin očitno le ni nekaj, kar bi
šlo samo gor. Učenec jasno ve, da se dejansko lahko močno opeče. Zato začne
študirati zadeve in pride do določenih znanj, ki so v splošnem:
- Vlaganje/tradanje je tvegano, lahko izgubim
- Izobraziti se moram o tradanju
- Nekako moram omejiti izgube
Faza učenca za nekoga, ki je motiviran, praviloma ni zelo
dolga. Osnovna znanja o tradanju lahko pridobi zelo hitro. Učenec torej ve, da
mora imeti nek sistem za trgovanje in praviloma ve tudi, da izgubam ne sme
dopustiti, da povsem uidejo izpod nadzora.
Vendar učenec še vedno nima ne dobrega trading sistema, ne
potrebne psihološke podlage, da bi lahko konsistentno sprejemal pravilne
odločitve in delal dobre trade. Slej ko prej ga popadejo tipične slabosti, kot
so:
- Izguba potrpljenja
- Jeza na trg, delnice ali karkoli, čemur učenec pripiše razloge za neuspeh
- Obžalovanje
- Potreba po takojšnjem povračilu in napredku
To povzroči, da kljub na začetku stabilnem tradanju učenec
periodično dela napake, ki njegovo performančno krivuljo zanesljivo obračajo
navzdol. Skratka, kljub drugačnemu začetku se vse skupaj zaključi podobno kot
pri začetniku:
3. Študent
Študent je trader, ki si gradi bazo zanesljivega znanja. Preprosto
povedano, študent se resno uči obrti tradanja. Študira vse, kar se mu zdi
relevantno in si gradi tradersko metodo, jo dopolnjuje in popravlja v skladu z
novo pridobljenimi znanji.
To je faza, ki po mojem mnenju traja daleč najdlje, pri
nekom, ki je povprečno motiviran, vsaj dve do tri leta. Jaz mislim, da sem v
tej fazi živel nekje med leti 2014 in 2018, torej okoli štiri leta. Slišal pa
sem tudi za primer, ko je nekdo v tej fazi živel 19 let. In to mislim, da je
ena kritičnih značilnosti te faze, ki jo moral posebej izpostaviti:
Ni časovne omejitve, kako dolgo bomo živeli v tej fazi. Hkrati
ni nobene garancije, da bomo sploh kdaj prišli iz nje!
Vsi smo že kdaj slišali za »večne študente«. To so načeloma
ljudje, ki ves čas študirajo, nikoli pa ne doštudirajo. Nikoli, recimo temu,
teorije ne prenesejo v prasko. Ne naučijo se praktičnih vrlin in postopkov, ki
so potrebne za dejansko delo. Če to primerjavo prenesem v tradanje, bi rekel,
da študent, ki nenormalno dolgo preživi v tej dobi, enostavno ni vložil dovolj
napora in časa v to, da bi si stvari razčistil. Največja past, v katero se
večkrat ujamemo v tej fazi, je slepo zaupanje v to, da zdaj pa »imamo ta pravo«.
Vsakič, ko ugotovimo, da je treba nekaj popraviti, naredimo nekaj analiz in
študija in naredimo popravke. In takrat seveda mislimo, da to pa je zdaj to. Če
nam ponovno spodleti, lahko sčasoma izgubimo potrpljenje do te mere, da
naredimo kakšno veliko neumnost ali pa preprosto odnehamo.
V tej fazi je zato ključno, da smo res odprtega uma in
pripravljeni na to, da bo treba metodo razmisliti predelati vedno znova in
znova. Če se v nekem trenutku enostavno odločimo, da je metoda dobra in da ne
rabi več popravkov, se potem res zlahka zgodi, da ne izplavamo ven iz te faze.
Kot sem rekel, faza študenta je pri praktično vseh dolga
vsaj nekaj let in bi jo lahko razdelili na več podfaz. Vendar se s tem zdaj ne
bi ukvarjal, gre v osnovi za to, da nekatera znanja pač osvojimo prej kot druga
in tu za različne ljudi ni enakih pravil. Obstaja pa nekaj splošnih značilnosti
študenta, ki ga nedvomno ločujo od učenca in pa tudi od samostojnega traderja:
- Študentu je sedaj povsem jasno, da tradanje ni enostavno
- Študent se za razliko od učenca 100% zaveda, da mora tradati metodo in ne svojih mnenj ali občutkov
- Študent se zato tudi zaveda, da je tisto, na čemer mora resnično delati, metoda
- Študent ne prelaga odgovornosti na zunanje dejavnike, temveč neuspehe pripiše pomanjkljivi metodi
- Študent se počasi čustveno distancira od svojih tradov
- Bistvena lastnost, ki pa študentu še vedno preprečuje, da bi postal neodvisen samostojen trader, pa je mišljenje, da je »prava« metoda vse, kar je dejansko potrebno
O tej zadnji točki bom več povedal spodaj o neodvisnem
traderju, tu sem jo navedel zgolj zato, da lahko razložim, kakšna je študentova
krivulja, in zakaj. Vsak študent v kasnejši fazi (po letu ali dveh) bo skoraj
neizogibno prišel v tako imenovan »boom and bust« cikel. Ta je tako jasno viden
na performančni krivulji, da ga ne moremo spregledati. Izgleda nekako takole:
O tej krivulji moram povedati malo več, kajti razumeti njen
pojav je res pomembno. Krivulja študenta ima izrazite gor-dol vzorce. Dolgoročno
povprečje je lahko malo pozitivno, malo negativno ali pa celo povsem na nuli
(kot je recimo moje). Ta vzorec je značilen ne glede na timeframe.
Boom cikli se pojavijo zaradi znanja o tradanju, ki ga
študent ima. Do neke mere ve, kaj in kako mora tradati. Ima bolj ali manj
razdelana pravila za nakup in prodajo. Ko se pojavijo prave razmere, se to
hitro pozna na performance grafu kot močan spike navzgor.
Ko se razmere, v katerih je študent naredil velik napredek,
spremenijo, se krivulja obrne. Trader študent dela neuspešen trade za neuspešnim
tradom, večinoma na »krilih« prejšnjega boom cikla, ki je zanj »dokaz«, da ima zdaj
res delujočo metodiko. Sčasoma se ta negativna serija tako raztegne, da izgubi
vse, kar je prej pridobil. Če študent še ni dovolj čustveno razvit, lahko
naredi tudi najslabše – v želji po povračilu naredi nekaj povsem
neuravnovešenih tradov, ki ga lahko pahnejo močno v negativno.
Še enkrat naj ponovim najbolj pomembno o študentu. Prvič, ta
faza je za praktično vse traderje neizogibna. Drugič, ni garantirano, da bomo
sploh kdaj prišli iz nje. Tretjič, boom-and-bust cikli na performance grafu so
jasen pokazatelj, da smo v tej fazi.
4. Neodvisni samostojni trader
Tokrat bi rad najprej pokazal, kako izgleda graf neodvisnega
samostojnega traderja:
Ključne razlike glede na traderja študenta so:
- Krivulja samostojnega traderja se dolgoročno konstantno premika navzgor
- Tudi neodvisni samostojni trader ima izgube, vendar so te majhne in brez ostrih, globokih padcev, četudi lahko negativna obdobja trajajo dolgo časa
- Praviloma samostojni trader tudi nima tako izrazitih »boom« ciklov
Mogoče malo bode v oči ta zadnja točka. Zakaj bi samostojni
trader imel manjše skoke navzgor kot študent, če pa je boljši trader z boljšo metodo?
Odgovor na to je treba iskati v drugi točki. Samostojni trader ima v splošnem
zelo majhne izgube, čeprav, kot sem rekel, lahko negativna obdobja trajajo
dolgo. Bistveno je, da si samostojni trader ne pusti narediti velikih minusov v
kratkem času. Z drugimi besedami, samostojni trader se sistematično izogiba
bust ciklom! Samostojni trader ve, da če želi kadarkoli priti ven iz
boom-and-bust cikla, da mora zavestno in namensko poskrbeti za to, da se pač ne
zgodi bust. In to za sabo potegne eno negativno posledico – hkrati z
zmanjšanjem bust cikla se zmanjša tudi boom cikel. Ključni korak na poti od
študenta do samostojnega traderja je spoznanje, da je za izogibanje bust ciklov
potrebno v metodiko integrirati pravila, ki to zagotavljajo. Hkrati pa bodo
neizogibno zmanjšale velikost dobitnih obdobij.
Na to temo bi seveda imel veliko za napisati, vendar presega
okvire tega posta. Bistveno za razumevanje koraka od študenta (neprofitabilnega)
do samostojnega (profitabilnega) traderja je, da se je potrebno spraviti ven iz
bust ciklov. Dokler so ti del naše performančne krivulje, se bomo vedno znova,
znova in znova vračali tja, kjer smo začeli.
Razlog, zakaj sem to fazo poimenoval kot »neodvisno« oziroma
»samostojno« je v tem, da se nam v tej fazi za uspeh ni treba več zanašati na
srečo. V teh fazi nismo več ODVISNI OD SREČE, da lahko uspemo. Kolikor se to
sliši nelogično, kajti tradanje samo po sebi je igra na srečo, to ne velja za
nobeno prejšnjo fazo. V vseh prejšnjih fazah smo skoraj povsem odvisni od
sreče. Zakaj? Naj dam primer:
Leta 2016 in še bolj v 2017 je bil Bitcoin in ostale
kriptovalute v eden najbolj norih bull marketov v zgodovini človeštva. Poznam
cel kup ljudi, ki nimajo praktično nikakršnega znanja o tradanju, ki so med
rastjo Bitcoina vlagali vanj in delali kratkoročne dobičke, o katerih lahko sam
samo sanjam na delnicah – 100%, 200%, 500% v nekaj mesecih! Torej, vsak človek
brez kakršnegakoli znanja, ki je kupil Bitcoin recimo na začetku leta 2017, je
imel po enem letu vrtoglav donos preko 2000%. Kaj je bilo potrebno vedeti,
znati ali razumeti, da smo lahko dosegli tak donos? Popolnoma nič! Dovolj je
bilo odpreti račun na BitStampu in nekajkrat klikniti z miško, in to je bilo
to. Po enem letu 2000%. Če je to naredil nekdo, ki ima nič znanja o tradanju,
ne moremo reči drugega, kot da je imel srečo. In tak človek se mora torej ves
čas 100% zanašati zgolj na srečo, da dela profit. Če ga sreča zapusti, nima
znanja, kako se izogniti izgubam ali delati profit še naprej kljub ne-sreči.
Skratka, ločiti moramo dvoje:
- Profiti, ki so posledica zgolj sreče
- Profiti, ki so posledica znanja in sreče
Če smo 100% odvisni samo od sreče, potem potem seveda nismo
ne neodvisni ne samostojni, kajti obstaja nekaj izven nas, na kar se zanašamo. Kakor
gre naša sreča ali smola, tako gre naš denar. Nasprotno, če pa imamo ustrezno znanje,
potem se zanašamo samo nase in na svoje odločitve, ter ne na zunanje dejavnike.
Še vedno seveda potrebujemo srečo, da naredimo profit, brez tega v igrah z
nedoločenim izidom pač ne gre. Vendar je bistvena razlika, kaj se zgodi, ko nas
doleti smola. Človek, ki je odvisen od sreče, bo povsem pogorel. Človek, ki pa
se zanaša nase, pa bo lahko preživel. In tu lahko govorimo o neodvisnoti in
samostojnosti.
5. Strokovnjak
Trader strokovnjak je ekspert, mojster tradanja. Ima pravo
znanje, izkušnje, prepričanje v to, kar počne, hkrati pa še nekaj, česar nima
noben drug trader pred njim – več deset letno vzpenjajočo se performančno
krivuljo, ki je edini pravi pokazatelj njegove strokovnosti. Njegova krivulja
je po obliki enaka kot tista samostojnega tradanja, le bistveno daljša.
Trader strokovnjak tudi ne trada več na način, kot vsi pred
njim – z dilemami, razmišljujoče iz dneva v dan, tehtajoč razne možnosti,
pogosto neodločen, misleč, da mora sprejemati kompromise. Tradanje sistema
postane del njega, izvaja ga povsem nečustveno brez kakršnihkoli dilem ali
pomislekov. Poenostavljeno gledano ne dela drugega, kot klika z miško tako, kot
mu veleva metoda.
Seveda priti do tega pomeni leta in leta samostojnega
tradanja, kjer je občasno spet potrebno poseči po kakšnih popravkih. Vendar,
kot je verjetno postalo razvidno že iz same vsebine – kogar tradanje zanima in
veseli, bo razmeroma hitro preskočil nivo začetnika in učenca. Z dovoljšnjim
znanjem hitro pridomo do ravni študenta in njegovega značilnega boom-and-bust
obnašanja. Tam pa se pravo delo šele začne, kajti narediti moramo kar nekaj »izpitov«:
- Razviti res dobra pravila za kupovanje in prodajanje, kajti brez tega nam tudi vse ostalo nič ne pomaga
- Se zavestno navajati na to, da moramo tradati točno tisto, kar piše v metodi, nič več in nič manj. Sicer ne bomo nikoli zares vedeli, ali imamo pravo metodo ali ne.
- Se navajati na to, da se čustveno povsem distanciramo od svojih tradov (ne obžalujemo, se ne jezimo, ne krivimo nikogar, ne pričakujemo povračila)
- Spoznati, da so bust cikli del naše metode in da jih moramo nujno odpraviti, če želimo zagotoviti dolgoročno profitabilnost
- Spoznati, da sta boom in bust cikel del istega kovanca in da ne moremo vplivati na enega brez da bi tudi na drugega
- Začeti omejevati izgube neodvisno od sistema kupovanja – zadnji in najtežji korak!
