Market timing

V petek mi je dogajanje na trgu dalo signal, da moram prenehati kupovati. Mislil sem napisati le kratek post, kako se je ta signal pokazal, vendar mislim, da ne bo nič škodilo, če malo bolj splošno predstavim svoje mnenje glede market timinga.

Med 2014 in 2016 sem ogromno časa posvetil sistemom za tempiranje indeksov, primarno Nasdaqa. Bil sem nekako v obdobju, ko sem to videl kot ključno komponento (in tudi je!) in odkril nekaj bullish in bearsih vzorcev, ki se na Nasdaqu pojavljajo vedno znova. Takrat sem napisal nekaj postov, ki so povsem relevantni še danes (glej stran https://slotrade.blogspot.si/p/izobrazevanje.html):

http://slotrade.blogspot.si/2014/06/lastnosti-uptrendov.html
http://slotrade.blogspot.si/2014/09/ze-leta-opazam-en-in-isti-vzorec-ki.html
http://slotrade.blogspot.si/2013/05/cakanje-na-pullback.html
http://slotrade.blogspot.si/2016/06/kako-vemo-kdaj-povecati-rizik.html

Danes sem nekaj let starejši in upam da tudi malo pametnejši. Ena pomembna stvar, ki je izplavala ven iz golih izkušenj je:

Tempiranje indeksov je ena stvar, performance mojih delnic pa nekaj drugega.

Kaj to pomeni? Še tam leta 2016 sem v precejšnji meri tradal z idejo, da če mi nekako uspe razviti dober sistem za napovedovanje smeri gibanja indeksov, in v skladu s tem kupovati oziroma prodajati delnice, da bo to samo po sebi dovolj, da bom delal profit. To se ni zgodilo. Kljub temu, da sem imel zelo sofisticiran, in lahko rečem - dober, sistem za market timing, se to praktično ni poznalo na rezultatih tradov. Zakaj? Dolgo časa si tega nisem znal razložiti, na koncu pa je gola količina tradov, ki sem jih naredil od takrat do danes, in vsakodnevno spremljanje indeksov, dalo nekaj delnih odgovorov:

1. Indeksi pogosto "maskirajo" dejansko stanje večine delnic. Na primer, Nasdaq recimo daje zelo bullish vtis, večina delnic pa temu ne sledi. Velja seveda tudi obratno, včasih so delnice povsem tradabilne tudi, ko indeksi izgledajo slabo.
2. Stabilni, dolgi trendi so redkost. Indeksi so večino časa v obdobju, ki po vsakem market timing modelu, daje veliko failed signalov. Kar pa (glej 1) ne pomeni, da v takem obdobju ne moremo uspešno kupovati. Skratka, če preveč trdo sledimo signalom market timing sistema, se zlahka znajdemo v "whipsaw" stanju, kjer izgleda, da se vedno znajdemo ravno na napačnem kraju ob napačnem času.
3. Tudi, če uporabljamo timing model, si moramo biti zelo na jasnem, kaj za nas kakšen signal pomeni. Na primer, če po daljši korekciji timing model nenadoma da Buy signal, kaj to pomeni? Da gremo na polno v kupovanje? Odpremo samo pozicijo ali dve? Kdaj povečamo vložek, kdaj gremo na polno? Na vsa ta vprašanja je treba imeti jasne odgovore.

Skratka, leta vsakdanjega gledanja indeksov in hkrati mojih tradov, so pokazala, da je:

1. Zelo smiselno imeti nek sistem za tempiranje trga na osnovi indeksov, vendar...
2. ... posamezne delnice v mojem portfelju še vedno morajo imeti primarno vlogo pri odločitvah.

Danes zato uporabljam timing model, ki sicer ni tako mehaničen, kot je bil konec leta 2016, temveč temelji bolj na primerjavah preteklih slik Nasdaqa. V detajle vsega skupaj ne bom razlagal, ker grem tudi sam bolj kot ne dan za dnem in poskušam predvideti, kaj trg namerava. V kombinaciji s tem pa zelo pozorno spremljam tudi svoj lasten portfelj, kar na koncu da eno od naslednjih stanj, v katerih se lahko znajdem:

1. Don't Buy - to je stanje, ko ne kupujem ničesar, dokler se nekaj ne spremeni tako, da izgleda, da ima trg spet namen iti navzgor.
2. Test Buy - če so indeksi v stanju, ko ocenjujem, da je možnost vsaj poskusa uptrenda, in nimam že od prej slabe serije nakupov, sem pripravljen narediti nekaj testnih nakupov (max 3 pozicije, kar pri meni pomeni približno 1% tveganja na celotnem portfelju).
3. Add Buy - če se testni nakupi dobro obneseje, in se moj celoten portfelj v povprečju giblje navzgor, naredim še nekaj dodatnih nakupov.
4. All Out - to je stanje, ko tako indeksi, kot moje delnice dajejo izjemno dobre rezultate. Redka obdobja povečanega splošnega momenta na trgu, ki jih je potrebno maksimalno izkoristiti.

Spodaj je komentirana slika Nasdaqa, kjer je označenih nekaj zadnjih signalov od crasha naprej.

Kakšni so razlogi za ta zadnji "Don't Buy" signal? Nasdaq ni naredil nič tako groznega, samo manjši pullback v siceršnjem kratkoročnem uptrendu. Kot sem rekel zgoraj, novi nakupi in gibanje mojega celotnega portfelja v končni fazi določa, kaj počnem. V petek je nekaj mojih delnic dalo signale, ki mi niso všeč:

ETSY - moj top performer do zdaj, delnica, ki je pred kratkim celo uspešno breaknila iz baze, je padla za več kot 5%. To ni nekaj, kar bi si želel videti od market leaderja, ki je ravnokar šel iz baze.

INVA - eden od mojih "Test Buy" nakupov, je tretji dan po breakoutu crashnila za 8% in mi naredila failed trade.

KLXI in ENVA - še druga dva "Test Buy" nakupa se po breakoutu ne premakneta nikamor.

Še dodaten znak je gibanje vseh ostalih delnic v mojem portfelju, ki prav tako bolj kot ne stojijo na mestu, kljub skoku na indeksih. Skratka, vse to mi daje slutiti, da indeksi s kratkim uptrendom skrivajo dejansko stanje, ki je, da enostavno ni upside momenta. In v takem okolju ne želim tvegati dodatnih izgub, zato z današnjim dnem ponovno prehajam v "Don't Buy". Moram povedati še to, da se to lahko spremeni že danes ali jutri. Če bi se upside momentum nenadoma močno povečal, in bi moje delnice večinoma temu sledile, bi takoj spet prešel v "Test Buy" stanje. 

Če zaključim, market timing je po mojem mnenju obvezna komponenta vsake trading metode. Brez njega enostavno ne bomo imeli nobenega semaforja, kdaj počakati, kdaj iti malo naprej in preveriti stanje ter kdaj pritisniti plin na polno. Po drugi strani pa so signali timing modela res zgolj semafor, ki nam nakaže, v katero smer naj se nagibamo, dokončno odločitev pa morajo dati naši lastni tradi, ki so edina prava referenca.

Kako preprečiti style drift

Eden večjih problemov vseh traderjev, tako začetnikov, kot izkušenih, je t.i. "style drift". Izraz pomeni skakanje med metodami, spreminjanje parametrov in kriterijev za delnice, preizkušanje novih stvari in podobno. Skratka, gre za tako ali drugačno odmikanje od pravil metodike. Zakaj do tega sploh pride? Sam po svojih izkušnjah vidim naslednje razloge.

Tradanje ne prinese dobrih rezultatov

Če imamo izdelano metodiko, ki dolgo časa ne da pričakovanih rezultatov, je seveda edino pametno, da se zamislimo in začnemo iskati in preizkušati nove prijeme. V tem primeru to ni style drift ampak spreminjanje očitno slabe metode, kar je lahko samo dobro.

Dolgo časa se ne pojavi noben setup, ki ustreza naši metodi

Ne glede na to, kako splošna je naša metoda (in bolj kot je splošna, slabše je, vendar o tem kdaj drugič), se bo slej ko prej pojavilo obdobje, ki lahko traja tudi po več mesecev, ko se enostavno ne bo pojavila niti ena delnica, ki bi bila za nas potencialen kandidat. V tem dolgem obdobju nas neizogibno začnejo srbeti prsti. Želimo si akcije, želimo si tradov, želimo si profitov. Začnemo dvomiti vase in v svoj sistem, še posebej, če indeksi dajejo vtis močnega trenda.

Če v takem obdobju podležemo tem skušnjavam, si pribijemo prvi žebelj v krsto, katerim bodo kmalu sledili tudi drugi, to si upam trditi. Čas vedno naredi svoje na naši psihi. Pozabimo tisto, kar smo razmišljali tri mesece nazaj. Predvsem dvom v to, kar počnemo (kar smo počeli prej), pa nas zlahka pripravi do tega, da začnemo nekaj spreminjati, seveda izključno z namenom, da se lahko spet vrnemo v akcijo.

Slab spomin

Že v prejšnji točki sem omenil, da dlje časa, kot mine od našega zadnjega trada, bolj začnemo pozabljati stvari. Pozabljati začnemo svoja pravila, svojo metodo in žal zlahka pozabimo tudi, kaj se nam je zgodilo zadnjič, ko smo takole preklopili pri pravilih. Začnemo razmišljati na novo, drugače, z novimi idejami in potem ni več daleč do tega, da povsem pozabimo svoja prejšnja pravila. Misleč, da smo izumili nekaj novega, še boljšega, se v resnici vrnemo na začetek, ko nismo vedeli ničesar.

Torej, daljše obdobje dolgčasa hkrati z željo po tradanju in tendenco po pozabljanju stvari vsakega od nas slej ko prej pripelje do ideje, da bi nekaj spremenili zato, da lahko čim prej spet začnemo tradati. Ne morem dovolj posvariti pred nevarnostmi takega početja. Prvič, kot sem rekel že prej - takšna obdobja so neizogibna! Drugič, vsak malo bolj izkušen trader ve, da nujno rabi specifično metodo, ki ji mora slediti brez odmikov. Če bomo vsakič, ko naša metoda ne bo dala tradov, spremenili sistem, ne bomo nikoli prišli do take specifične metode.

Ker smo ravno zdaj v takem obdobju, ko moja metoda ne daje praktično nobenih kandidatov, sem postal vse bolj pozoren na svoje razmišljanje iz dneva v dan. Tudi pri meni se zdaj pojavljata tako potreba po akciji, kot počasno pešanje spomina. Ker sem tako stanje prebrodil že večkrat, in vem, kam eventuelno pripelje, sem začel razmišljati, kako se izogniti style driftu.

Predloge tradov

Kot rečeno, človeški spomin ni nekaj, na kar bi se lahko prav močno zanašali. Še posebej pri tradanju, kjer obstaja praktično neskončno raznih vzorcev, ki jih lahko tradamo, je zelo enostavno "misliti", da tradamo nekaj, kar nam je dobro poznano, pa nam v resnici ni. Sam sem kot rešitev za ta problem začel uporabljati "predloge tradov" oziroma šablone. Zadnje pol leta si gradim bazo delnic, ki so imele vzorce najbolj v skladu z mojimi kriteriji. Zabeležim si tedensko, dnevno in intraday sliko. Poleg tega poskušam vse delnice razvrstiti po kvaliteti glede na nekaj kriterijev. Prednost tega je, da sem na ta način prisiljen še dodatno razmisliti, kaj mi je pri kriterijih dejansko najbolj pomembno, kajti pri večini delnic je pač tako, da je eden od kriterijev mogoče dober, neki drugi pa slabši, na koncu pa je potrebno dati neko oceno.

Te predloge potem uporabljam vsakič, ko želim kupiti neko delnico. Poskušam jo kot šablono primerjati z delnicami iz svoje baze in najti ujemanje. Na ta način mi hitro postane jasno, ali res kupujem nekaj, kar mi je poznano in je v preteklosti dalo dobre rezultate, ali pa sem na potencialnem style driftu.

Moji kriteriji so preveč kompleksni, da bi jih tule na dolgo razlagal, niti to ni pomembno. Vsak ima pač svoja pravila po svoji pameti. Za primer naj le pokažem nekaj delnic iz svoje baze. Še prej moram na kratko vsaj povedati, kakšni so moji kriteriji:

1. New long term highs - primarni kriterij, kjer takoj ločim top kandidate od slabših
2. Dolgoročna baza - prednost imajo delnice s čimbolj flat bazo
3. Breakout - 90% mojih tradov je na gap breakoute, ker mi je pomembno, kako izgleda gap day (range, volumen, close)
4. Buy setup - najmanj pomemben kriterij, ki pa zajema mikro sliko zadnjih nekaj dni ali celo intraday sliko, iz katere kupujem

Sam delnice vedno ocenim po dveh parametrih, prvi je baza in all-time-highs, drugi pa gibanje delnice takoj po breakoutu, torej izdelovanje setupa. Iz tega potem dobim ocene, kot so 1A, 2B, 3A, itd., ki mi takoj povejo, s kakšnim tipom delnice imam opravka. To je pomembno tudi zato, ker vsako novo delnico ocenim na enak način in lahko takoj neposredno primerjam, ali res ustreza precedentom z enako oceno ali pa mogoče vidim nekaj, česar ni. Vsekakor je dobra praksa, da vse kandidate takole ocenimo in primerjamo, hkrati pa tudi, da si bazo precedentov ves čas širimo, da ostanemo v "formi". Sploh v daljših obdobjih pasivnosti je to skoraj nujno.

Naključno sem za primer izbral tri delnice iz različnih kategorij kvalitete, ki so tudi na kratko pokomentirane.

PYPL - ocena 1A (najboljše možno)

Oceno 1 za bazo je PYPL dobila zaradi dolge in skoraj povsem flat IPO baze, iz katere je suvereno gapnila v new all time highs. Ocena A za setup je zaradi kratkega flaga takoj po gapu, ki je eden najboljših možnih buy pointov.

PLNT - ocena 2B

PLNT je dobila oceno 2 za bazo prvič zaradi "wedging" breakouta v new highs in drugič zato, ker je prvi gap breakout failal, drugi gap breakout je zato že kar daleč v uptrendu, kar je vedno bolj rizično. Ocena B za setup gre zaradi nekoliko čudnega setupa z ne najbolj jasno buy točko. Vendar skupno gledano še vedno delnica, ki je dober kandidat.

LULU - ocena 3A

Weekly slika LULU kaže visoko volatilno bazo in tudi sicer je delnica ob breakoutu v new all time highs že kar daleč v uptrendu. Kakorkoli, all time highs breakouti so vedno zanimivi, hkrati pa je LULU imela še dobro nadaljevanje po gapu in zelo lep kupljiv flag.

Za konec naj povem še to, da so vsi primeri iz moje baze dejansko "best of the best", kar sem jih našel v preteklem obdobju. Gre praktično vedno za en in isti makro vzorec, to je gap nad nek dolgoročni resistance, vse od tam naprej pa so bolj kot ne detajli. To pomeni, da ves čas tradam en vzorec, ki pa ima nekaj pod-izvedenk. Te so ocenjene od 1A do 4D samo zato, da lažje najdem šablono in tako hitro vem, s kako kvalitetnim vzorcem imam opravka. Ne pomeni pa, da recimo vzorca z oceno 4D ne bi kupil.

Vsem, ki bi se na podoben način lotili priprave take baze šablon (in na splošno vsem traderjem) bi svetoval, da naj poskušajo biti čimbolj ozko usmerjeni. Pri vzorcih, ki jih tradamo, je manj več. Bolj izbirčni, kot smo pri naših vzorcih, manjša je verjetnost, da bomo kupovali "kr neki", in lažje bomo sčasoma postali eksperti samo za nek določen vzorec, kar nam bo nadalje še olajšalo izbiro kandidatov. To gre seveda v nasprotju s človeško naravo, ki poskuša "pokriti vse", zamuditi nič, obvladati vse po vrsti. Vendar ne poznam niti enega uspešnega traderja, ki bi se tradanja loteval na tak način.

Stanje trga in nekaj napotkov

V tem prispevku bi rad na kratko predebatiral trenutno stanje na ameriških trgih, nato pa še predstavil nekaj napotkov za primer, če se izkaže, da smo na začetku daljše korekcije.

Najprej bi rad povedal, da v zelo grobem obstajata dve vrsti korekcij. Korekcije, ki minejo razmeroma hitro, mogoče celo z enim samim padcem in "V" odbojem. To je sicer redko, vendar se dogaja. Bolj pogost primer take kratke korekcije pa je nek začetni crash in nato "test" v obliki double bottom vzorca ali kaj podobnega. Skratka, po prvem padcu imamo običajno nekaj mesecev iznihavanja, iz katerega se nato začne nov uptrend. Nekaj primerov teh kratkih korekcij iz preteklosti je spodaj:

Vidimo lahko, da se je vsaka od zgornjih korekcij začela s prvim padcem, nato od enega do treh mesecev preživela v iznihavanju, ter potem začela nov uptrend.

Druge vrste korekcij pa so daljše korekcije. Kaj pomeni daljše? Ne bi si upal reči, kako dolgo mora trajati korekcija, da je daljša, temveč bi raje postavil drugačno definicijo - to je korekcija, po kateri po tem prvem iznihavanju, ne sledi takoj uptrend, temveč bottoming formacija nekako faila. To načeloma vodi v "next leg down". Ne bi se ukvarjal s tem, ali je to bear market ali ne. Kar je pomembno, je to, da ta "next leg down" vse skupaj praktično resetira - izdelovanje dna pred naslednjim uptrendom se lahko premakne še za nekaj mesecev naprej. Poglejmo si nekaj primerov takih korekcij oziroma bear marketov:

Dejstva - povprečen čas trajanja korekcije prvega (krajšega) tipa je okoli 4 mesece. Povprečen čas trajanja daljše korekcije je okoli 8-9 mesecev. Poglejmo zdaj trenutno sliko Nasdaqa:

Trenutni čas trajanja korekcije - 2 meseca. Časovno gledano smo torej ravno nekje na polovici povprečne kratke korekcije. Tisto, kar me na trenutni sliki še najbolj moti, pa je dejstvo, da ta graf vse manj daje občutek kakršnekoli bottoming formacije. Februarski odboj po prvem padcu je bil dejansko tako močan, da je celo šel v new highs. Kar pomeni, da odpade kakršnokoli debatiranje o double bottom vzorcu. Vse skupaj malo spominja na dogajanje od februarja do marca 2011, ko je šel Nasdaq po korekciji prav tako v new high in potem praktično takoj začel novo korekcijo.

Tudi day-by-day dogajanje v zadnjem tednu mi niti malo ne diši po tem, da bi bil bottom kjerkoli blizu. Trije veliki rdeči dnevi od zadnjih sedmih so podobni recimo juliju 2004, ko je po močnem odboju Nasdaq najprej na kratko testiral in potem hitro failal prejšnji low.

Bottom line vsega skupaj - v tem trenutku ne vidim NIČESAR, kar bi vsaj z razdalje kazalo na low. Niti na indeksih, niti na delnicah. Konstruktivnih setupov razen nekaj redkih izjemn praktično ni.

Napotki

Izkušnje me učijo, da v korekcijah lahko naredimo samo eno resnično veliko napako - da se v trg zaletimo PREHITRO in PREMOČNO. Problem je v tem, da jo lahko z malo sreče celo odnesemo s celo kožo, ali celo kot zmagovalci, v primeru, da se izkaže, da smo začeli kupovati ravno proti koncu krajše korekcije, oziroma na začetku novega uptrenda. Vendar, če se eventuelno izkaže, da smo dejansko šele na začetku nečesa daljšega, lahko vedno znova, znova in znova zgrešimo timing. V prvih mesecih korekcij s seboj nosimo spomin na prejšnji uptrend, in si seveda močno želimo, da bi se nadaljeval. Želimo priti nazaj noter čim prej, zato poskušamo loviti dno. Če se nato korekcija nadaljuje, nas skoraj neizogibno pomeče iz vseh pozicij. Malo kasneje poskusimo znova. In nato še enkrat. In trg nas vedno znova in znova ujame v past. Kar se nato zgodi, je preklop iz bullish v bearish pozicijo - s seboj začnemo nositi spomin na vse te preuranjene nakupe in izgube in postanemo prestrašeni. In potem, ko se res začne uptrend, čakamo na "potrditev" in tako zamudimo res pravi timing.

Kako se izogniti zgornjemu scenariju tako, da v primeru daljše korekcije ne bomo naredili preveč izgub, hkrati pa bomo še vedno prišli dovolj zgodaj v trg, če nas presenti nov uptrend? Sam se bom držal treh napotkov:

1. Dokler mi indeksi ne bodo "dišali" po nekem dnu, dokler ne bodo dali vsaj vtisa novega uptrenda glede na precedente, se bom izogibal novim nakupom.
2. Tudi, če indeksi naredijo nekaj, kar izgleda kot dno ali nov uptrend, to še ne pomeni, da bodo delnice tudi dejansko delale uspešne breakoute. Če nekaj prvih nakupov ne bo dalo dobrih rezultatov, je to znak, da trg enostavno še ni zrel. Najbolje je vsaj za nekaj dni prekiniti in poskusiti znova, če so razmere na indeksih še vedno ugodne.
3. Kadarkoli bom že nekaj kupil, se splača upoštevati princip POČASI IN PREVIDNO. Snap back oversold rallyji v downtrendih so lahko izjemno močni z velikimi gapi gor, ki pa potem radi "fadajo" - delnice skočijo gor na open in potem tekom dneva samo še padajo. Vsi, ki kupujemo z buy stopi, smo v takih razmerah v nevarnosti, da nas potegne v pozicije, ko cena intraday dejansko pada. Če imamo stope na preveč delnicah, nas tako lahko zelo hitro potegne v več pozicij, ki potem tudi vse failajo v dnevu ali dveh. Edina rešitev je buy stop mogoče na samo eni ali dveh delnicah, ki naj se prej dokažeta, preden gremo v nove nakupe.

Tole je vse skupaj morda zvenelo kar malo pesimistično. In tudi je. In osebno sem mnenja, da je prav tako. So obdobja na trgu, ko mora biti trader optimist, in so obdobja, ko mora biti pesimist. Biti optimist sredi tega, kar se trenutno dogaja, je kratkomalo nespametno. Sam bom vsak dan budno spremljal indekse in čakal kakršnekoli znake optimizma najprej na njih. Šele, ko bom videl to, bom iskat delnice z buy setupi. In ko bom enkrat spet začel kupovati, bom preklopil predvsem na spremljanje, kaj se dogaja s temi prvimi nakupi. In zgornji grafi me učijo, da naj nikar pričakujem, da se bo karkoli spremenilo že jutri, ta teden ali ta mesec.