Masovna razprodaja

Zadnjih nekaj tednov opažam pojav, ki se je razširil na toliko delnic, da to ne more biti več samo naključje. Namreč, skoraj vse delnice, ki sem jih še nekaj časa imel na listi tistih z najboljšim potencialom, so začele padati pod vse možne supporte. Še posebej očitni so padci pod MA50, ki v uptrendu pogosto služi kot ena zadnjih trendnih linij supporta. Tako delnice v mojem portfelju, kot tiste, ki jih budno spremljam, ena za drugo padajo pod MA50, kot da ne bi bilo nič. Niti nobenega poskusa odboja, nič! Spodaj je nekaj takih primerov (na zalogi pa jih imam vsaj še petkrat toliko).

Zelo nerad špekuliram, kaj razni pojavi na trgih "pomenijo". Ampak tole enostavno ni normalno, vsaj kakor sam analiziram trge ne. Najbolj čudno pri vsem skupaj je, da indeksi niti ne izgledajo tako zelo slabo. Na primer, Nasdaq izgleda, kot da je v mali korekciji, tik pod new time highs:

Itak sem že zdavnaj zaključil, da indeksi ne odražajo stanja posameznih delnic na trgu, in da si z njimi nimam kaj dosti pomagati. Vendar take razlike med obnašnjem indeksov in svojega portfelja dejansko nisem zaznal že odkar tradam tole metodo, in to pomeni približno tri leta.

Kot rečeno, ne želim špekulirati, kaj bo sledilo iz tega, ne morem pa si pomagati, da me vse skupaj ne bi malo strašilo. Očitno nekaj mega cap firm, kot so Apple, Google, Amazon in Facebook (ki skupaj predstavljajo večinski del Nasdaqa in S&P 500), zaenkrat zelo uspešno držijo indekse nad vodo. Ampak realno gledano smo po mojem že kar konkretno v bear marketu in je torej le vprašanje časa, kdaj bodo to pokazali tudi indeksi.

Forum

Pod nekaterimi posti se začenjajo nabirati komentarji, kar me sicer veseli, vendar je problem komentarjev v tem, da so nesortirani in povsem nepregledni, ter zato dolgoročno ne koristijo nikomur. Zato testno na stran dajem tudi forum, kjer lahko po mili volji sprašujete ali podajate mnenja glede česarkoli pač želite. Zaenkrat bi se rad samo izognil komentiranju posameznih postov, da vidim, če se bo zadeva s forumom prijela.

Naredil sem nekaj osnovnih kategorij, pod katera bi morala pasti večina tem, ki bi jih načeli, vsaj po komentarjih pod posti ter vprašanjih, ki jih dobim na mail sodeč.

Kaj je "trading edge"?

Kdor se resno loti študija trgovanja z delnicami, se bo slej ko prej srečal z izrazom "trading edge". Praktično ni knjige, v kateri se ta izraz ne bi vsaj enkrat pojavil kot "nekaj, kar trader nujno potrebuje, če želi uspeti". Po naše bi to lahko prevedli kot recimo "konkurenčna prednost", skratka nekaj, kar nas na nek način postavi pred konkurenco (konkurenca so vsi ostali traderji) in nam tako poveča možnosti za uspeh. V tem postu bi rad na kratko predstavil, kaj zame pomeni izraz trading edge. Da to ni nujno samo nek abstrakten pojem, ki ga niti ne znamo konkretnodefinirati, ampak zelo konkretna stvar, ki ji dejansko moramo posvetiti vso pozornost, kajti resnično je ključna.

Kaj je trading edge

Jaz bi trading edge opisal na naslednji način:

Trading edge je trgovalni sistem (metoda), ki ima zgodovinsko potrjeno statistično profitabilnost na nek dovolj dolg časovni rok. 

Kaj to pomeni? Kot prvo, govorim o SISTEMU, oziroma o TRGOVALNI METODI. Kar se mene tiče o trading edge ne moremo govoriti brez vnaprej definirane metodike. Zakaj? Zato ker, kot sem povedal v definiciji, moramo zagotoviti statistično profitabilnost. In to moramo zagotoviti tako, da sistem apliciramo na dovolj veliko število preteklih primerov v dovolj širokem časovnem obdobju. In tega ne moremo narediti drugače, kot z nekim vnaprej definiranim sistemom.

Torej, trading edge preprosto povedano pomeni, da tradamo metodo, ki smo jo tako temeljito pretestirali na preteklih vzorcih, da smo lahko v precejšnji meri prepričani, da bo tudi v prihodnosti dajala pozitivne rezultate.

Seveda tu ne gre le za to, da metodo samo pretestiramo. Moramo dejansko RAZVITI metodo tako, da bo ta dolgoročno profitabilna ne glede na to, kakšno obdobje nas čaka. Trading edge je, da vnaprej vemo, kaj nas lahko čaka v primeru 100, 200 ali 300 takih in takih tradov glede na obdobje. Ter da smo vnaprej pripravljeni na oboje, dobro in slabo. To je trading edge!

Izračun

Poglejmo konkretno, kako si lahko zagotovimo trading edge? Tu bi se rad kar referiral na post o statistiki za traderje, ki sem ga napisal nekaj časa nazaj. Konkretno nas iz tega posta zanima pričakovana donosnost, oziroma Trade Expectancy. Načeloma je vseeno, s katerim parametrom donosnosti delamo, mislim pa, da je najbolj splošno uporaben TradeExp3:

TradeExp3 = (AvgWin($)*WinRatio)/(AvgLoss($)*LossRatio)

Trading edge imamo takrat, ko je naša pričakovana donosnost pozitivna, oziroma, ko je parameter TradeExp3 večji od 1. To je dejansko vse. Če zagotovimo, da je dolgoročni izračun TradeExp3 pozitiven, imamo trading edge, sicer ga nimamo.

Poglejmo si kakšen primer. Denimo, da imamo naslednje statistične podatke:

• Število tradov = 100
• Število winnerjev = 25 (število looserjev je potemtakem 75)
• Povprečen winner = $200
• Povprečen looser = $50

Kakšen je rezultat po 100 tradih, smo v pozitivnem ali negativnem (predpostavimo za vseh 100 tradov enako glavnico in position size)?

TradeExp3 = (200*0.25)/(50*0.75) = 1.33

Rezultat je večji od 1, kar pomeni, da imamo profitabilen sistem. Številka 1.33 dejansko pomeni, da bodo v razmerju WinRatio/LossRatio naši winnerji še vedno za faktor 1.33 večji od naših looserjev.

Rezultat po 100 tradih = $200*25 - $50*75 = 1250

Kar je enaka številka, kot jo dobimo, če naše looserje pomnožimo s (TradeExp3 - 1).

Pa recimo, da nam povprečen winner pade na $150, kaj pa v tem primeru?

TradeExp3 = (150*0.25)/(50*0.75) = 1

Rezultat po 100 tradih = $150*25 - $50*75 = 0

Rezultat je seveda nič, kaj v tem primeru je naš povprečen winner ravno toliko večji od povprečnega looserja, da ravno nadomesti vse izgube. Razmerji sta torej enaki. Če nam povprečen winner še malo pade, gremo v negativen edge, česar zagotovo nočemo.

Bodi dovolj matematike. Ti izračuni so dovolj preprosti, da si lahko vsak sam na svojih realnih ali fiktivnih tradih izračuna, ali ima pozitivno donosnost ali ne. Zdajle bi rad povedal še nekaj o tem, kako lahko nadziramo našo donosnost in kako se to odraža na različnih timeframih.

Kako lahko korigiramo donosnost

Če nam naš sistem konstantno daje negativne rezultate, ga moramo potem popraviti tako, da bo dal pozitivne. Kaj lahko naredimo? Kot prvo, edina stvar, na katero imamo dejansko 100% vpliv, so naše IZGUBE. Razmerje med številom winnerjev in looserjev, ter velikost winnerjev, je bolj ali manj nekaj, kar se bo nekako izcimilo iz same metodike, tega ne moremo vnaprej predvideti. Kar pa lahko vnaprej predvidimo s skoraj 100% natančnostjo, pa so naše izgube. Torej stop loss. Po mojih izkušnja je to področje, kjer dejansko lahko naredimo nekaj. Če nam sistem daje negativne rezultate, poskusimo nekoli zategniti naš stop loss, tako da bo razmerje med povprečnim winnerjem in looserjem spet večje od razmerja med številom winnerjev in looserjev. Seveda, tanjši stop loss bo posredno vplival tudi na razmerje winnerjev, vendar, kot sem rekel, dejansko se lahko po mili volji igramo samo s stop lossom. Vse ostalo potem pade ven iz realnih tradov. Potem lahko enostavno toliko časa prilagajamo naš stop loss, da dobimo razmerje, ki nam ustreza, in smo (vsaj v teoriji) poskrbeli za pozitivno donosnost našega sistema.

Različni timeframi

Izračun donosnosti je toliko lažji, kolikor bolj kratkoročen je naš sistem. Tu imajo day traderji veliko prednost pred vsemi bolj dolgoročnimi ostalimi traderji. Zakaj? Zato, ker so na kratkih rokih ciljni dobički veliko bolj predvidljivi. Mislim, da zna vsak dober day trader takoj izstreliti, koliko je njegov target profit per trade. Z uporabo nekega realnega Win/Loss razmerja potem res ni več težko izračunati, s kakšnim stopom še lahko dela, da ima pozitivno donosnost.

Pri bolj dolgoročnih metodah, pri position tradingu še posebej, pa to postane problem. Dobički niso več vnaprej predvidljivi. Na svojih dejanskih izkušnjah lahko povem, da nimam pojma, koliko mi bo naredil kakšen trade. To je povsem odvisno od okoliščin na trgu in tu se dobički lahko raztezajo med recimo 20% pa vse do več 100%. Tega pri bolj kratkoročnih metodah praktično ni, večina izgub in dobičkov je precej bolj natančno določenih. To je velika prednost day tradanja, o čemer sem govoril že v postu o izbiri timeframa, torej precej bolj predvidljiv dotok denarja.

Glavna slabost kratkoročnih metod pa je predvsem potreba po konstantno visokem Win/Loss razmerju. Vendar to ni tema tega posta.

Predlogi za izračun

Ker sem sam position trader, in ker je ravno position trading področje, kjer je trading edge najtežje izračunati, bi dal nekaj praktičnih nasvetov, iz izkušenj, kako si nastaviti parametre, da bomo dobili kaj pametnega.

Prvič, position traderji se moramo ves čas dobro zavedati, da samo razmerje med winnerji in looserji za nas ne pomeni kaj dosti. Pri day tradingu več ali manj vsak winner prinese zelo podoben kos pogače, kot vsak drugi. Pri position tradingu pa enostavno ni tako. Tu nam dejansko dobičke dela le tistih nekaj tradov letno, ki res uspejo. To pomeni, pozicije, s katerimi smo naredili res konkreten profit, recimo vsaj 50%. Vse ostalo je bolj kot ne "wash sale".

Takole po občutku bi rekel, da moramo startati iz tega, da bo le približno petina naših tradov sploh pozitivnih, torej 20%. To se sliši neverjetno malo, vendar to je realno in če želimo biti na varni strani, moramo tudi začeti takole realno pesimistično.

Drugič, izkušnje mi govorijo, da bosta le kakšna 2 ali 3% mojih tradov super-winnerji. Denimo, da smo spet pesimistični in gremo na 2%.

Kot sem rekel, super-winnerja ne moremo pametno vnaprej definirati (moji super-winnerji so se raztezali od 50% pa vse do 260%), zato se spet le okvirno omejimo. Recimo, da nam super-winner predstavlja dobiček 100% na poziciji. In zdaj naredimo izračun, kakšen bi moral biti naš stop loss, da bomo z donosnostjo vsaj na nuli.

Število tradov = 100
Število winnerjev = 20
Število looserjev = 80
Število super-winnerjev = 2
Povprečen winner = 100%
Povprečen looser = X%

Recimo, da je nam tistih ostalih 18 povprečnih winnerjev ravno tako velikih, kot naši looserji, torej se enostavno odštejejo od looserjev in tako dobimo 62 looserjev proti 2 velikim winnerjem. Tu bom računal s procentualnimi vrednostmi:

Rezultat po 100 tradih = 0 = 100%*0.02 - X%*0.62 -> X = cca 3%

Izračunali smo, da bi v podanih razmerjih morali naše looserje držati na približno 3%, da bi bili z metodiko po stotih tradih vsaj na nuli. Potem se lahko malo igramo s podatki in vidimo, kje se metoda najbolje obnese.

Kot rečeno je problem position tradinga v tem, da je povsem odvisen od tistih nekaj super-winnerjev. Tale računica je povsem preprosta, vendar ni težko videti, da že če nam število super-winnerjev pade iz 2 na 1, da smo v velikih težavah. To je nekaj, kar poudarjam vedno znova in znova - position trading je igra na dolgi rok. Tu na rok leta ali dveh nimamo nič kar resno računati. Zavedati se moramo, da bomo zagotovo imeli negativna leta, ki pa bi jih v povprečju tista res pozitivna morala večkratno preseči.

Zaključek

Še enkrat bi rad poudaril, da je ta pozitivna donosnost ključna! Ljudje po mojih izkušnjah (in tudi sam sem bil tak) mislijo, da je bistvo tradanja v buy setupih, izbiri "pravih" delnic, poznavanju lastnosti trgov, ekonomije in ne vem še česa. Lahko v nulo obvladamo vse to, če bo naš sistem dolgoročno dajal negativno donosnost, nam vse to skupaj ne bo čisto nič pomagalo. Na koncu koncev je vsak trade met kocke, kjer nikoli ne vemo, kaj bo res padlo. In šele po dovolj veliko "metih" lahko naredimo neko statistiko, da vidimo, če se nam naše špekuliranje sploh izide.

In še enkrat bi opozoril, da ne glede na timeframe, da si svoje parametre za izračun nastavimo pesimistično realno. Sploh na začetku, ko še nimamo pojma, kako se bo metoda dejansko obnesla, je veliko pametneje, da smo nekoliko bolj previdni, vendar na varni strani, da po 100 ali 200 tradih ne bomo imeli kakšne velike izgube.

Rezultati september 2016

Moji tradi za pretekli mesec:

Mesečna izguba 2% je tisto, k čemur stremim. September 2016 je bil še en klasičen mesec, ki sem se jih zdaj že dodobra navadil - veliko setupov, veliko tradov, vendar zelo malo momenta, zato spet številne izgube. Spodaj je graf gibanja moje glavnice.

Lanski september je bil moj zadnji konkretno pozitiven mesec (mali plus sem imel le še letos maja), torej bi lahko rekel, da sem celih 12 mesecev preživel v downtrendu! In to kljub temu, da indeksi konec koncev niti ne izgledajo tako slabo.

Pri tako dolgih slabih obdobjih je potrpljenje in zaupanje v metodo res postavljeno na preizkušnjo. In to je tisto, kar je po mojem opažanju ena največjih slabosti dolgoročnega tradanja - ker se tradi razvijajo tako počasi, lahko tudi zelo, zelo dolgo ne delamo drugega, kot le nabiramo izgube. Še en slab mesec, pa bom z glavnico tam, kjer sem bil nazadanje julija 2014. Če ne bi bil 100% prepričan, da bo moj sistem sčasoma dal pozitivne rezultate, bi v tem trenutku zelo verjetno začel iskati "kaj boljšega".

Na svoje retultate tradanja je vedno treba gledati v kontekstu trga. Dejstvo je, da sem konec leta 2013 ujel zadnje vzdihljaje enega najboljših trendov v zadnjih 15 letih, kar mi je glavnico premaknilo malenkost v pozitivo, tako da sem skupno gledano še vedno v plusu. Ampak, kot sem predvidel že dve leti nazaj - cena, ki jo bomo plačali za tisti uptrend, bo visoka. Morda ne toliko procentualno, kot časovno. Zato mi v bistvu niti ne preostane drugega, kot da poskušam nekako preživeti s čim manj izgubami do naslednjega velikega uptrenda, kadarkoli se bo ta že zgodil.

Tipi uptrendov

V tem postu bi rad predstavil svoje ugotovitve glede uptrendov na delnicah. Skozi leta sem opazil, da se delnice gibajo navzgor (imajo uptrend) na tri različne načine. Definiral sem tri tipe uptrendov na delnicah, od katerih ima vsak svoje specifike, ki se jih je dobro zavedati, da smo lahko vsaj do neke mere vnaprej pripravljeni na to, kaj bo delnica naredila. Seveda, takoj moram povedati, da so te tri skupine uptrendov zgolj abstraktne kategorije, ki nam lahko malo pomagajo pri ocenjevanju in sprejemanju odločitev, ter ne nekaj, kar bi morali jemati smrtno resno. V praksi je tako, da si niti dva grafa nikoli nista povsem identična, zato je pogosto težko, če ne nemogoče delnico sploh umestiti v katerokoli od teh kategorij. Pa vendar, na tistih dobrih, daljših trendih je praviloma možno opaziti lastnosti, ki jih bom opisal.

Spodaj sem na roko skiciral splošno idejo teh treh uptrendov, da takoj vidimo, za kaj gre.

Poglejmo si osnovne lastnosti vsakega uptrenda posebej, potem pa se malo pogovorimo, kaj početi z njimi.

Žaga

Uptrend z žagastim gibanjem navzgor, kjer vsakemu "rallyju" v new highs kmalu sledi pullback, ki pa je praviloma "higher low", kar naposled ustvari uptrend. Pogosto so ti pullbacki na trendno linijo ali pa povprečje MA50. Potencialno je to vsaj časovno najdaljši uptrend, pretekli primeri pa mi govorijo, da tudi procentualno, kajti nekaj največjih trendov je bilo tega tipa (glej VIPS spodaj). Osnovne lastnosti so naslednje:

• Rallyji so tipično ranga 10-20%. Ravno ti majhni premiki navzgor so razlog, da je običajno dovolj le pullback (in ne daljša baza), da gre lahko cena v new high.
• Tipično trajanje zdravega žagastega uptrenda je med 6 in 9 meseci.
• Procentualno so tu možni dobički 200%, 300% in več, omejitve praktično ni.
• Tipično število rallyjev/pullbackov - ni neke smiselne številke, praviloma med 5 in 10.

Eden najlepših primerov žagastega uptrenda, ki sem ga sam identificiral, je na delnici VIPS iz leta 2012-2013:

Stopnica

Stopničasti trendi so glavni fokus momentum-swing, oziroma "base breakout" traderjev. Stopničast trend se za razliko od žagastega ustvari zaradi nekoliko večjih rallyjev, ki so praviloma nekje med 20 in 30%. Tak skok praviloma pomeni, da bo cena pred naslednjim skokom rabila nekoliko več časa, da se konsolidira, kar ustvari tako imenovano "bazo", iz katere potem radi kupujejo številni traderji, kar povzroči naslednji korak v stopnici. Osnovne lastnosti:

• Rallyji ranga 20-30%.
• Konsolidacija je praviloma tipa "baza", saj zgolj pullback ni dovolj, da se ustvari dovolj podlage za naslednji rally.
• Tipično trajanje trenda med 3 in 6 meseci.
• Potencialno možni dobički več 100%.
• Tipično število rallyjev/baz - tipično število baz je med 2 in 4.

Kot lepega primera stopničastega uptrenda se spominjam delnice ACAD iz leta 2013. Na grafu je lepo opaziti serijo hitrih premikov navzgor, ki jim sledijo nekaj tedenske baze.

 Raketa

Uptrend tipa Raketa je v osnovi tisto, kar sem v svoji metodi okarakteriziral kot "extremni moment na začetku trenda". Pri tem tipu uptrenda cena v nekaj kratkih, vendar izjemno eksplozivnih skokih, naredi vse. Ti skoki so zelo različnih magnitud, ampak recimo, da so v povprečju nekje med 30 in 50%, videl pa sem tudi že take za 100% in več. Kar je bistveno je to, da se tu vse skupaj začne, nadaljuje in konča zelo hitro. Osnovne lastnosti:

• Rallyji ranga 30-50%.
• Konsolidacije so kratke baze (2-3 tedne) ali pa le nekajdnevni flagi.
• Tipično trajanje trenda manj kot 3 mesece.
• Potencialni dobički med 100 in 200%. Več redko, kajti (pre)velika eksplozivnost povzroči hiter zlom uptrenda.
• Tipično število rallyjev/baz - praviloma se vse zgodi v dveh ali treh skokih, torej z eno ali dvema vmesnima postankoma.

Kot primer Rakete bi ponudil letošnji trend na delnici AQMS, ki ima vse opisane lastnosti - celoten uptrend je bil sestavljen iz treh rallyev z dvema vmesnima konsolidacijama. Vsak rally je bil velik cca 50%. Cena je v teh treh skokih poskočila za okoli 150%, vse skupaj pa je trajalo manj kot 3 mesece.

Kako uporabljati te tipe uptrendov

Teorija je razmeroma preprosta in bi morala biti jasna vsem. Glavno vprašanje je, kaj zdaj početi s tem, kako si lahko s to teorijo karkoli pomagamo.

Kot prvo, zavedati se moramo, da še zdaleč niso vsi grafi tako lepi primeri enega od tipov, kot ti trije zgoraj. Zelo pogosto še sam ne vem, kam bi umestil katero delnico.

Drugič, v času trajanja uptrenda se zlahka zgodi, da se delnica "pretvori" iz enega tipa v drugega. Zelo pogosto se mešata uptrenda tipa Žaga in Stopnica. Redkeje se kakorkoli pretvori tip Raketa, kajti časovno je trend enostavno prekratek in preveč opazen, da bi se sploh lahko pretvoril v karkoli. Še druga kar pogosta pretvorba pa je, ko se trenda Žaga ali Stopnica končujeta. V svoji metodi sem opisal koncept "ekstremnega momenta na koncu trenda". Po domače povedano je to "climax run" in to dejansko ni nič drugega kot Žaga ali Stopnica, ki se nenadoma pretvorita v Raketo (kar skoraj vedno konča trend).

Tretjič - najbolj pomembno - tip uptrenda lahko definiramo le za nazaj! Če koga mika, da bi te tipe nekako uporabljal za tempiranje svojih nakupov, ga moram takoj razočarati. Ta teorija je le pogojno uoporabna za kupovanje delnic. Zakaj? Zato, ker ne moremo nikoli vedeti, kako se bo delnica obnašala od danes naprej. Recimo, če smo definirali uptrend tipa Stopnica in kupimo base breakout, nikakor ne moremo biti kar prepričani, da se bo trend tudi nadaljeval v obliki stopnice. Lahko, da je to, kar smo definirali kot bazo, dejansko vrh. In lahko, da se bo Stopnica pretvorila v Žago in nas bo pullback stresel ven. Lahko pa smo seveda ujeli tudi pretvorbo v Raketo in bomo z našim tradom kmalu imeli lep dobiček.

Skratka, zelo nespametno bi bilo misliti, da ker se je delnica do danes gibala tako in tako, da bo to počela še naprej. Kjer pa nam ti tipi lahko precej pomagajo, pa je prodajanje oziroma pri pravilih za sledenje trendu navzgor. S tem sem se na dolgo in široko ukvarjal v moji metodi, zato tu tega ne bom še enkrat vsega ponavljal. Na primerih VIPS, ACAD in AQMS bom zgolj pokazal, kako naj bi šel tok razmišljanja. Poglejmo si še enkrat vse tri delnice, ki recimo, da smo jih kupili nekje na začetku grafa.

VIPS

Za žagast uptrend sem rekel, da pullbacki zelo radi definirajo trendno linijo oziroma se odbijajo od MA50. Da se žagast trend na VIPS morda začenja lomiti, bi morali postati pozorni enkrat junija 2013, ko je cena najprej padla pod trendno linijo, ki jo je risala 9 mesecev, ter malo kasneje še pod MA50, ki je ves čas deloval več kot zanesljiv support. Torej, pri trailanju žagastega trenda lahko mirne duše upoštevamo zgodovino pullbackov. Ko se karakter žagastega uptrenda, ki je najbolj stabilen od vseh, enkrat spremeni, je to običajno tudi konec.

ACAD

Prej sem omenil, da se Žage in Stopnice včasih zaključijo v climax run oziroma Raketo. To se pogosteje zgodi ravno na stopničastih trendih, kajti lepa, pozna baza pogosteje služi kot odskočna deska za tisti zadnji skok višje v uptrendu. In točno to se je zgodilo z ACAD. Enkrat septembra 2013 je cena iz že četrte ali pete baze nenadoma poskočila za 50%. Ker je to močno izven okvirov za rally v stopničastem uptrendu, smo lahko precej prepričani, da gre za climax run. In res je malo kasneje cena prvič v celotnem uptrendu padla pod nivo prejšnje baze, kar pa je absoluten znak za konec stopničastega trenda, ter s tem daljšo konsolidacijo ali zelo downtrend.

AQMS

Eksplozivne uptrende tipa Raketa je najtežje tradati, ker nikoli ne vemo, kako visoko bo cena še šla, hkrati pa, če se ujamemo v "pullback", ki je v resnici obrat trenda, lahko tudi zelo hitro izgubimo velik del dobičkov. Karkoli bi že AQMS naredila po točki, ki sem jo označil, mislim, da bi v tej točki morali prepoznati nekaj ekstremnega, kar ne more zdržati prav dolgo. Delnica je gor 150% v manj kot treh mesecih, ter cca 50% v treh dneh. Četudi se odločimo, da vsaj del pozicije zadržimo za morebiten ponoven skok, mislim, da bi bilo zelo preudarno v tej točki prodati vsaj del pozicije, kajti, kot vidimo, tako prvi pullback, ki je sledil (25%), kot padec pri dokončnem obratu, sta verjetno nekaj, v kar ne želimo biti vpleteni.