V petek, torej včeraj, je Nasdaq na 2.15% minusa zabeležil enega največjih volumnov v zadnjem letu in kljub temu, da so bile do sedaj vse korekcije zelo kratkotrajne, mislim, da ta ne bo. Razlog za to je moj lasten portfelj, ki je bil včeraj povsem uničen. V nasprotju s prejšnjimi korekcijami, ko stvari na posameznih delnicah niso bile tako grozne, kot je to izgledalo na indeksih. No, tokrat pa je bilo drugače. V resnici so bile stvari bolj grozne kot na indeksih. Slej ko prej bo seveda moralo priti do konkretnega popravka in nemara smo ravnokar priča njegovemu začetku.
sobota, 25. januar 2014
Začetek razprodaj
Večkrat sem že omenil, da trgi ne gredo dol enako kot gredo gor. Downtrendi oziroma korekcije so praktično vedno veliko bolj strmi in hitri, kot pa uptrendi. To je povsem razumljivo, saj traderji počasi in previdno povečujejo svoje portfelje, ko začenjajo verjeti, da se začenja uptrend, ter zelo hitro prodajo, ko se napoveduje korekcija, v strahu, da ne bi vsega izgubili.
petek, 17. januar 2014
Statistika za traderje
Tradanje je igra na srečo. Marsikdo verjame, da temu ni tako. Skozi leta in leta branja knjig, revij, člankov in blogov sem ugotovil, da veliko traderjev misli, da je lahko tradanje predvidljiva stvar. Da je vprašanje uspeha stvar nekega popolnega indikatorja, vzorca grafa ali finančnega podatka podjetja. Da ko so izpolnjeni neki pogoji, da nam enostavno ne more spodleteti. Vendar, ne glede na to, kako dobro poznamo lastnosti instrumenta, ki ga trgujemo in v kako popolni situaciji gremo v pozicijo, dejstvo je, da nikakor, niti pod razno, pod nobenim pogojem ne moremo vedeti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. In zato tradanje je igra na srečo. Pika.
Kakšen je recept za zmago v igri na srečo? Večina ljudi z vsaj malo matematične podlage, bi tukaj morala (pravilno) odgovoriti, da tako, da je verjetnost za zmago v naš prid. Da potolažim tudi tiste, ki bi nemara odgovorili, da se ti pač mora "posrečiti" - da, seveda, tudi to je možno. Vendar govorim o točno določeni vrsti igre na srečo. To je taka, v kateri ne igramo na "vse ali nič". Govorim o igri na srečo, v kateri imamo omejen kapital, ki si ga ne moremo privoščiti izgubiti, saj brez njega ne moremo več igrati. Primeri takih iger na srečo bi recimo bili kockanje, poker, ruleta in kajpak tudi tradanje. To so vse igre v katerih igramo z omejenim kapitalom, dolgoročni uspeh pa lahko dejansko dosežemo le tako, da verjetnost za zmago premaknemo čim bolj v naš prid. To so igre, v katerih začetniki čudežno brez pravega razloga izgubljajo, mojstri pa prav tako čudežno konstantno zmagujejo.
Tale dolg uvod sem spisal iz enega samega razloga - da vas prepričam prvič to, da je tradanje igra na srečo kot vsaka druga od omenjenih iger, in drugič, da se enostavno moramo naših verjetnosti za zmago, da lahko realno pričakujemo zmago. Zdaj pa bi rad predstavil nekaj osnovnih statističnih podatkov, ki bi jih kot trader morali poznati, še preden se sploh dobro lotimo tradanja. Uporabljal bom kar angleške izraze, ki jih je moč pogooglati, če to kdo želi.
Delež winnerjev in loserjev (Win Ratio, Loss Ratio)
Delež winerjev/loserjev je delež pozitivnih/negativnih tradov izmed vseh tradov. Začnimo kar s hipotetičnim primerov. Denimo, da smo v enem letu naredili 100 tradov, 40 od tega je bilo zmagovalnih (pozitivnih), 60 pa torej negativnih. Deleža sta tako:
WinRatio = 40/100 = 0,4 ali 40%
LossRatio = 60/100 = 0,6 ali 60%
Povprečen winner in povprečen loser (Avg Win, Avg Loss)
Povprečna vrednost vseh pozitivnih oziroma vseh negativnih tradov. To vrednost lahko računamo v odstotkih ali v absolutni, v mojem primeru dolarski, vrednosti. Na tem mestu si bom številke izmislil, saj ne bi rad našteval 100 namišljenih tradov. Denimo, da so naslednje:
AvgWin(%) = 15%
AvgLoss(%) = 5%
AvgWin($) = 200$
AvgLoss($) = 100$
Vrednosti bi dobili tako, da bi sešteli vse pozitivne trade in to vrednost delili s številom vseh pozitivnih tradov. Enako za negativne trade. In seveda enako tako za procentualno kot dolarsko povprečje. Kdaj je kateri podatek uporaben, bomo videli v nadaljevanju.
Razmerje med winerji in loserji (Reward to Risk Ratio)
Razmerje med povprečnim winerjem in povprečnim loserjem, ki se prav tako lahko meri v procentih ali dolarjih. Iz našega zgornjega primera:
RewRiskRatio(%) = AvgWin(%)/AvgLoss(%) = 15/5 = 3
RewRiskRatio($) = AvgWin($)/AvgLoss($) = 200/100 = 2
Takoj opazimo, da razmerji nista enaki. Morda bi kdo pomislil, da to zato, ker sem si kar nekaj izmislil številke in da če bi bile resnične, da bi bili enaki. Vendar ni tako. Stvar je v tem, da so dolarske vrednosti resnične, absolutne, enolično merljive. Procentualne pa ne. Kaj to pomeni? Kadarkoli delamo s procenti se moramo zavedati, da ničesar ne vemo o tem, za kako veliko stavo gre. Da lahko razložim ta koncept bi naredil kar malo daljši primer
Procentualna ali dolarska vrednost?
Kadar računamo statistiko naših tradov, ki odraža uspešnost naše trgovalne metode, moramo delati z absolutnimi dolarskimi vrednostmi. Zakaj? Kratek odgovor je zato, ker odražajo dejanske dobičke in izgube, medtem ko jih procenti ne. Povprečen procentualni dobiček ali izguba je zgolj koristen podatek, s katerim si lahko pomagamo prilagoditi našo metodo, če ugotovimo, da je razmerje med povprečnim winerjem in loserjem enostavno prenizko. Statistično gledano pa bi delali napako, če bi računali s procenti. Bom poskusil s preprostim primerom pokazati, zakaj.
Denimo, da naredimo dva pozitivna in dva negativna trada z naslednjimi podatki:
Reward to Risk Ratio:
RewRiskRatio(%) = 10/10 = 1
RewRiskRatio($) = 300/600= 0.5
Torej, če bi sklepali na podlagi procenualnega razmerja, bi napak zaključili, da bo naš končni rezultat enak začetnemu. Vendar pogled na dejanske dolarske dobičke in izgube pove, da temu ni tako. Po štirih tradih bi bili kar 600$ v minusu! To nam pravilno izračuna RewRiskRatio ($), ki je enak 0.5, kar pomeni, da je naš povprečni dolarski dobiček za polovico manjši od povprečne dolarske izgube. Kar pomeni, da bi, če bi nadaljevali na tak način konstantno izgubljali denar!
Dodatek za piflarje
Če bi kljub vsemu želeli do pravilnega rezultata priti s procentualnimi razmerji, bi morali za vsak trade upoštevati tudi delež vloženega kapitala, takole:
Povprečen vložen kapital = (2000 + 6000 + 6000 + 6000)/4 = 5000$
Deleži kapitala za vse štiri trade:
Reward to Risk Ratio:
RewRiskRatio(%) = 6/12= 0.5
Torej v tem primeru je razmerje enako dolarskemu.
Pričakovana donosnost (Trade Expectancy)
Trade expectancy, oziroma pričakovana donosnost je ključni podatek, ki nam karkoli pove o uspešnosti naše trgovalne metode. Izraziti ga je mogoče na več načinov:
Kot povprečen pričakovan dolarski dobiček na trade
Pove, koliko dobička ali izgube v dolarjih lahko v povprečju pričakujemo na en trade. Iz našega primera zgoraj:
TradeExp1($) = AvgWin($)*WinRatio - AvgLoss($)*LossRatio = 300*0.5 - 600*0.5 = -150$
S tem sistemom lahko torej pričakujemo povprečno izgubo 150$ na en trade. Po štirih tradih bi tako imeli 4*150$ = 600$ izgube.
Kot povprečen pričakovan dobiček na trade kot delež povprečne izgube
Sliši se komplicirano, vendar ni. Vse, kar moramo storiti, je to, da vrednost, ki smo jo dobili zgoraj, delimo s povprečno izgubo:
TradeExp2(%) = TradeExp1($)/AvgLoss($) = -150/600 = -0.25 = -25%
Podatek nam pove, da lahko v povprečju za poljubno povprečno izgubo pričakujemo dejansko izgubo v višini 25% te povprečne izgube. Ta podatek je zelo uporaben v metodah, ki uporabljajo fiksne stope. Na primer, denimo, da uporabljamo metodo, v kateri pri vsakem tradu postavimo stop loss tako, da izgubimo največ 200$. V približku je tako 200$ naša povprečna izguba. Če ohranimo vrednost parametra TradeExp2 konstantno, lahko torej na en trade v povprečju pričakujemo izgubo 0.25*200$ = 50$. Tako lahko brez večjih težav izračunamo, kaj lahko pričakujemo od metode po N tradih.
Kot razmerje med povprečnim pričakovanim dobičkom in povprečno pričakovano izgubo
In še zadnji način izračuna pričakovane donosnosti, ki nam pove, kakšno je povprečno razmerje med velikostmi winerjev in loserjev, s tem da upoštevamo tudi delež le-teh:
TradeExp3 = (AvgWin($)*WinRatio)/(AvgLoss($)*LossRatio) = (300*0.5)/(600*0.5) = 0.5
Številka 0.5 pomeni, da bo naš povprečen winer dvakrat manjši od povprečnega loserja. Ta številka mora biti nujno nad 1, da bo naša strategija dolgoročno prinašala uspeh.
Primeri
Trade expectancy je torej tisti podatek, ki nam resnično kaj pove o dolgoročni učinkovitosti naše metode. Za metode, ki temeljijo na vnaprej določenih ciljnih dobičkih in vnaprej določenih maksimalnih izgubah (kar velja za večino kratkoročnih metod), je ta informacija zlata vredna. Naredimo nekaj primerov s komentarji. Tokrat v enotah ne bom več pisal ($), saj vemo, da moramo delati z dolarskimi vrednostmi.
Primer 1:
AvgWin = 100$, WinRatio = 0.5
AvgLoss = 100$, LossRatio = 0.5
TradeExp1 = AvgWin*WinRatio - AvgLoss*LossRatio = 100$*0.5 - 100$*0.5 = 0$
TradeExp2 = TradeExp1/AvgLoss = 0$/100$ = 0
TradeExp3 = (AvgWin*WinRatio)/(AvgLoss*LossRatio) = (100$*0.5)/(100$*0.5) = 1
S to metodo bomo dolgoročno vedno na istem, saj v povprečju na trade ne naredimo prav ničesar.
Primer 2:
AvgWin = 50$, WinRatio = 0.7
AvgLoss = 100$, LossRatio = 0.3
TradeExp = AvgWin*WinRatio - AvgLoss*LossRatio = 50$*0.7 - 100$*0.3 = 5$
TradeExp2 = TradeExp1/AvgLoss = 5$/100$ = 0.05
TradeExp3 = (AvgWin*WinRatio)/(AvgLoss*LossRatio) = (50$*0.7)/(100$*0.3) = 1.16
S to metodo bomo v povprečju na en trade zaslužili 5$, kar znese 5% povprečnega loserja, vrednost med velikostjo povprečnega winerja in povprečnega loserja pa je tudi nad 1.
Primer 3:
AvgWin = 500$, WinRatio = 0.3
AvgLoss = 100$, LossRatio = 0.7
TradeExp1 = AvgWin*WinRatio - AvgLoss*LossRatio = 500$*0.3 - 100$*0.7 = 80$
TradeExp2 = TradeExp1/AvgLoss = 80$/100$ = 0.8
TradeExp3 = (AvgWin*WinRatio)/(AvgLoss*LossRatio) = (500$*0.3)/(100$*0.7) = 2.14
Kot zadnji primer bi pokazal še to, da lahko tudi z nizkim razmerjem med winerji in loserji dosežemo zmagovito kombinacijo, če le imamo dovolj visoko razmerje med povprečnim winerjem in loserjem. S to metodo bi tako po 100 tradih imeli 8000$ dobička.
S temi parametri se lahko poljubno igramo. Pametno je, da vsake toliko (recimo vsakih 50 tradov) naredimo tako statistiko, da vidimo, ali smo na pravi poti ali ne. Takoj, ko nam pričakovana donosnost pade v negativno smer, se je smiselno vprašati, kaj lahko naredimo, da številke popravimo. Vsekakor bolje to, kot pa da še naprej igramo na negativno statistiko in nekako upamo, da se nam bo nasmehnila sreča.
Kakšen je recept za zmago v igri na srečo? Večina ljudi z vsaj malo matematične podlage, bi tukaj morala (pravilno) odgovoriti, da tako, da je verjetnost za zmago v naš prid. Da potolažim tudi tiste, ki bi nemara odgovorili, da se ti pač mora "posrečiti" - da, seveda, tudi to je možno. Vendar govorim o točno določeni vrsti igre na srečo. To je taka, v kateri ne igramo na "vse ali nič". Govorim o igri na srečo, v kateri imamo omejen kapital, ki si ga ne moremo privoščiti izgubiti, saj brez njega ne moremo več igrati. Primeri takih iger na srečo bi recimo bili kockanje, poker, ruleta in kajpak tudi tradanje. To so vse igre v katerih igramo z omejenim kapitalom, dolgoročni uspeh pa lahko dejansko dosežemo le tako, da verjetnost za zmago premaknemo čim bolj v naš prid. To so igre, v katerih začetniki čudežno brez pravega razloga izgubljajo, mojstri pa prav tako čudežno konstantno zmagujejo.
Tale dolg uvod sem spisal iz enega samega razloga - da vas prepričam prvič to, da je tradanje igra na srečo kot vsaka druga od omenjenih iger, in drugič, da se enostavno moramo naših verjetnosti za zmago, da lahko realno pričakujemo zmago. Zdaj pa bi rad predstavil nekaj osnovnih statističnih podatkov, ki bi jih kot trader morali poznati, še preden se sploh dobro lotimo tradanja. Uporabljal bom kar angleške izraze, ki jih je moč pogooglati, če to kdo želi.
Delež winnerjev in loserjev (Win Ratio, Loss Ratio)
Delež winerjev/loserjev je delež pozitivnih/negativnih tradov izmed vseh tradov. Začnimo kar s hipotetičnim primerov. Denimo, da smo v enem letu naredili 100 tradov, 40 od tega je bilo zmagovalnih (pozitivnih), 60 pa torej negativnih. Deleža sta tako:
WinRatio = 40/100 = 0,4 ali 40%
LossRatio = 60/100 = 0,6 ali 60%
Povprečen winner in povprečen loser (Avg Win, Avg Loss)
Povprečna vrednost vseh pozitivnih oziroma vseh negativnih tradov. To vrednost lahko računamo v odstotkih ali v absolutni, v mojem primeru dolarski, vrednosti. Na tem mestu si bom številke izmislil, saj ne bi rad našteval 100 namišljenih tradov. Denimo, da so naslednje:
AvgWin(%) = 15%
AvgLoss(%) = 5%
AvgWin($) = 200$
AvgLoss($) = 100$
Vrednosti bi dobili tako, da bi sešteli vse pozitivne trade in to vrednost delili s številom vseh pozitivnih tradov. Enako za negativne trade. In seveda enako tako za procentualno kot dolarsko povprečje. Kdaj je kateri podatek uporaben, bomo videli v nadaljevanju.
Razmerje med winerji in loserji (Reward to Risk Ratio)
Razmerje med povprečnim winerjem in povprečnim loserjem, ki se prav tako lahko meri v procentih ali dolarjih. Iz našega zgornjega primera:
RewRiskRatio(%) = AvgWin(%)/AvgLoss(%) = 15/5 = 3
RewRiskRatio($) = AvgWin($)/AvgLoss($) = 200/100 = 2
Takoj opazimo, da razmerji nista enaki. Morda bi kdo pomislil, da to zato, ker sem si kar nekaj izmislil številke in da če bi bile resnične, da bi bili enaki. Vendar ni tako. Stvar je v tem, da so dolarske vrednosti resnične, absolutne, enolično merljive. Procentualne pa ne. Kaj to pomeni? Kadarkoli delamo s procenti se moramo zavedati, da ničesar ne vemo o tem, za kako veliko stavo gre. Da lahko razložim ta koncept bi naredil kar malo daljši primer
Procentualna ali dolarska vrednost?
Kadar računamo statistiko naših tradov, ki odraža uspešnost naše trgovalne metode, moramo delati z absolutnimi dolarskimi vrednostmi. Zakaj? Kratek odgovor je zato, ker odražajo dejanske dobičke in izgube, medtem ko jih procenti ne. Povprečen procentualni dobiček ali izguba je zgolj koristen podatek, s katerim si lahko pomagamo prilagoditi našo metodo, če ugotovimo, da je razmerje med povprečnim winerjem in loserjem enostavno prenizko. Statistično gledano pa bi delali napako, če bi računali s procenti. Bom poskusil s preprostim primerom pokazati, zakaj.
Denimo, da naredimo dva pozitivna in dva negativna trada z naslednjimi podatki:
- 2000$ vloženega kapitala, 15% dobička -> 300$ dobička
- 6000$ vloženega kapitala, 5% dobička -> 300$ dobička
- 6000$ vloženega kapitala, 5% izgube-> 300$ izgube
- 6000$ vloženega kapitala, 15% izgube-> 900$ izgube
Izračunajmo naša povprečja:
Povprečen winer in loser:
AvgWin(%) = (15 + 5)/2 = 10%
AvgWin($) = (300 + 300)/2 = 300$
AvgLoss(%) = (15 + 5)/2 = 10%
AvgLoss($) = (300 + 900)/2 = 600$
Reward to Risk Ratio:
RewRiskRatio(%) = 10/10 = 1
RewRiskRatio($) = 300/600= 0.5
Torej, če bi sklepali na podlagi procenualnega razmerja, bi napak zaključili, da bo naš končni rezultat enak začetnemu. Vendar pogled na dejanske dolarske dobičke in izgube pove, da temu ni tako. Po štirih tradih bi bili kar 600$ v minusu! To nam pravilno izračuna RewRiskRatio ($), ki je enak 0.5, kar pomeni, da je naš povprečni dolarski dobiček za polovico manjši od povprečne dolarske izgube. Kar pomeni, da bi, če bi nadaljevali na tak način konstantno izgubljali denar!
Dodatek za piflarje
Če bi kljub vsemu želeli do pravilnega rezultata priti s procentualnimi razmerji, bi morali za vsak trade upoštevati tudi delež vloženega kapitala, takole:
Povprečen vložen kapital = (2000 + 6000 + 6000 + 6000)/4 = 5000$
Deleži kapitala za vse štiri trade:
- 2000$ vloženega kapitala, 15% dobička -> 300$ dobička; delež kapitala = 2000/5000 = 0.4
- 6000$ vloženega kapitala, 5% dobička -> 300$ dobička; delež kapitala = 6000/5000 = 1.2
- 6000$ vloženega kapitala, 5% izgube-> 300$ izgube; delež kapitala = 6000/5000 = 1.2
- 6000$ vloženega kapitala, 15% izgube-> 900$ izgube; delež kapitala = 6000/5000 = 1.2
Povprečen winer in loser:
AvgWin(%) = (15*0.4 + 5*1.2)/2 = 6%
AvgLoss(%) = (15*1.2 + 5*1.2)/2 = 12%
RewRiskRatio(%) = 6/12= 0.5
Torej v tem primeru je razmerje enako dolarskemu.
Pričakovana donosnost (Trade Expectancy)
Trade expectancy, oziroma pričakovana donosnost je ključni podatek, ki nam karkoli pove o uspešnosti naše trgovalne metode. Izraziti ga je mogoče na več načinov:
Kot povprečen pričakovan dolarski dobiček na trade
Pove, koliko dobička ali izgube v dolarjih lahko v povprečju pričakujemo na en trade. Iz našega primera zgoraj:
TradeExp1($) = AvgWin($)*WinRatio - AvgLoss($)*LossRatio = 300*0.5 - 600*0.5 = -150$
S tem sistemom lahko torej pričakujemo povprečno izgubo 150$ na en trade. Po štirih tradih bi tako imeli 4*150$ = 600$ izgube.
Kot povprečen pričakovan dobiček na trade kot delež povprečne izgube
Sliši se komplicirano, vendar ni. Vse, kar moramo storiti, je to, da vrednost, ki smo jo dobili zgoraj, delimo s povprečno izgubo:
TradeExp2(%) = TradeExp1($)/AvgLoss($) = -150/600 = -0.25 = -25%
Podatek nam pove, da lahko v povprečju za poljubno povprečno izgubo pričakujemo dejansko izgubo v višini 25% te povprečne izgube. Ta podatek je zelo uporaben v metodah, ki uporabljajo fiksne stope. Na primer, denimo, da uporabljamo metodo, v kateri pri vsakem tradu postavimo stop loss tako, da izgubimo največ 200$. V približku je tako 200$ naša povprečna izguba. Če ohranimo vrednost parametra TradeExp2 konstantno, lahko torej na en trade v povprečju pričakujemo izgubo 0.25*200$ = 50$. Tako lahko brez večjih težav izračunamo, kaj lahko pričakujemo od metode po N tradih.
Kot razmerje med povprečnim pričakovanim dobičkom in povprečno pričakovano izgubo
In še zadnji način izračuna pričakovane donosnosti, ki nam pove, kakšno je povprečno razmerje med velikostmi winerjev in loserjev, s tem da upoštevamo tudi delež le-teh:
TradeExp3 = (AvgWin($)*WinRatio)/(AvgLoss($)*LossRatio) = (300*0.5)/(600*0.5) = 0.5
Številka 0.5 pomeni, da bo naš povprečen winer dvakrat manjši od povprečnega loserja. Ta številka mora biti nujno nad 1, da bo naša strategija dolgoročno prinašala uspeh.
Primeri
Trade expectancy je torej tisti podatek, ki nam resnično kaj pove o dolgoročni učinkovitosti naše metode. Za metode, ki temeljijo na vnaprej določenih ciljnih dobičkih in vnaprej določenih maksimalnih izgubah (kar velja za večino kratkoročnih metod), je ta informacija zlata vredna. Naredimo nekaj primerov s komentarji. Tokrat v enotah ne bom več pisal ($), saj vemo, da moramo delati z dolarskimi vrednostmi.
Primer 1:
AvgWin = 100$, WinRatio = 0.5
AvgLoss = 100$, LossRatio = 0.5
TradeExp1 = AvgWin*WinRatio - AvgLoss*LossRatio = 100$*0.5 - 100$*0.5 = 0$
TradeExp2 = TradeExp1/AvgLoss = 0$/100$ = 0
TradeExp3 = (AvgWin*WinRatio)/(AvgLoss*LossRatio) = (100$*0.5)/(100$*0.5) = 1
S to metodo bomo dolgoročno vedno na istem, saj v povprečju na trade ne naredimo prav ničesar.
Primer 2:
AvgWin = 50$, WinRatio = 0.7
AvgLoss = 100$, LossRatio = 0.3
TradeExp = AvgWin*WinRatio - AvgLoss*LossRatio = 50$*0.7 - 100$*0.3 = 5$
TradeExp2 = TradeExp1/AvgLoss = 5$/100$ = 0.05
TradeExp3 = (AvgWin*WinRatio)/(AvgLoss*LossRatio) = (50$*0.7)/(100$*0.3) = 1.16
S to metodo bomo v povprečju na en trade zaslužili 5$, kar znese 5% povprečnega loserja, vrednost med velikostjo povprečnega winerja in povprečnega loserja pa je tudi nad 1.
Primer 3:
AvgWin = 500$, WinRatio = 0.3
AvgLoss = 100$, LossRatio = 0.7
TradeExp1 = AvgWin*WinRatio - AvgLoss*LossRatio = 500$*0.3 - 100$*0.7 = 80$
TradeExp2 = TradeExp1/AvgLoss = 80$/100$ = 0.8
TradeExp3 = (AvgWin*WinRatio)/(AvgLoss*LossRatio) = (500$*0.3)/(100$*0.7) = 2.14
Kot zadnji primer bi pokazal še to, da lahko tudi z nizkim razmerjem med winerji in loserji dosežemo zmagovito kombinacijo, če le imamo dovolj visoko razmerje med povprečnim winerjem in loserjem. S to metodo bi tako po 100 tradih imeli 8000$ dobička.
S temi parametri se lahko poljubno igramo. Pametno je, da vsake toliko (recimo vsakih 50 tradov) naredimo tako statistiko, da vidimo, ali smo na pravi poti ali ne. Takoj, ko nam pričakovana donosnost pade v negativno smer, se je smiselno vprašati, kaj lahko naredimo, da številke popravimo. Vsekakor bolje to, kot pa da še naprej igramo na negativno statistiko in nekako upamo, da se nam bo nasmehnila sreča.
četrtek, 16. januar 2014
Nasdaq spet v new highs in nekaj statistike
Dve novici danes. Indeks Nasdaq je ponovno prekršil skoraj vsa moja pravila, ki jih uporabljam za določanje smeri trga in namesto korekcije skočil v new highs. Počasi tale uptrend postaja resnično nevzdržen in dejansko tudi sam čutim nekakšno napetost v pričakovanju spremembe trenda.
V tabelo z rezultati sem dodal še nekaj malega statistike. Verjetno najbolj zanimiv podatek je ta, da sem imel lani le 25% vseh tradov winnerjev, pa sem vseeno leto uspel končati v plusu, kar je vsekakor dober znak, saj to pomeni, da očitno znam iz tistih winnerjev, ki jih imam, odnesti veliko več, kot izgubim z loserji. Za komentar ostalih podatkov predlagam kar ogled videa. Moram se pa opravičiti, ker sem ključna podatka, ki dejansko govorita o uspešnosti metodike, izračunal rahlo nepravilno z uporabo procentualnih vrednosti, namesto, da bi upošteval dejanske dolarske. Namreč, vseh dolarskih dobičkov in izgub nimam zapisanih v obliki, ki bi jo lahko enostavno vrgel v excel in poračunal zadeve. Bom to upošteval za drugo leto. Ker pa uporabljam precej konstantno velikost pozicije na vseh tradih, rezultati ne bi smeli bistveno odstopati.
V tabelo z rezultati sem dodal še nekaj malega statistike. Verjetno najbolj zanimiv podatek je ta, da sem imel lani le 25% vseh tradov winnerjev, pa sem vseeno leto uspel končati v plusu, kar je vsekakor dober znak, saj to pomeni, da očitno znam iz tistih winnerjev, ki jih imam, odnesti veliko več, kot izgubim z loserji. Za komentar ostalih podatkov predlagam kar ogled videa. Moram se pa opravičiti, ker sem ključna podatka, ki dejansko govorita o uspešnosti metodike, izračunal rahlo nepravilno z uporabo procentualnih vrednosti, namesto, da bi upošteval dejanske dolarske. Namreč, vseh dolarskih dobičkov in izgub nimam zapisanih v obliki, ki bi jo lahko enostavno vrgel v excel in poračunal zadeve. Bom to upošteval za drugo leto. Ker pa uporabljam precej konstantno velikost pozicije na vseh tradih, rezultati ne bi smeli bistveno odstopati.
nedelja, 12. januar 2014
Bitcoin
Delniški indeksi - Nasdaq je še vedno v uptrendu. Trije zaporedni down dnevi, ki jim je sledil ne ravno najmočnejši odboj in precej grd reversal day so povečali možnost daljše korekcije, vendar je zelo lep hammer v petek precej popravil sliko, zato zaenkrat ne moremo govoriti o drugem kot o nadaljevanju trenda iz prejšnjega leta.
Tokrat sem se odločil, da bi nekoliko vrgli pogled tudi na graf Bitcoina. Glede na to, da že vrabci na strehi čivkajo o njem, bi bilo nemara zanimivo pogledati, kaj nam govori sam graf. Spodaj je dolgoročna slika gibanja cene Bitcoina ter primerjava grafa Bitcoina z grafoma GLD in SCTY, ki sta mu po mojem precej podobna. Daljša analiza je v videu, tu bi napisal le svoje ugotovitve, ki so povsem subjektivne in temeljijo samo na pogledu na graf, brez vsakih ekonomskih analiz:
Tokrat sem se odločil, da bi nekoliko vrgli pogled tudi na graf Bitcoina. Glede na to, da že vrabci na strehi čivkajo o njem, bi bilo nemara zanimivo pogledati, kaj nam govori sam graf. Spodaj je dolgoročna slika gibanja cene Bitcoina ter primerjava grafa Bitcoina z grafoma GLD in SCTY, ki sta mu po mojem precej podobna. Daljša analiza je v videu, tu bi napisal le svoje ugotovitve, ki so povsem subjektivne in temeljijo samo na pogledu na graf, brez vsakih ekonomskih analiz:
- Bitcoin je v dolgoročnem uptrendu in izgleda kot pravi bull market, ki temelji na hypu, kjer se cena premika navzgor z eksplozivnimi skoki, ki jim sledijo daljša obdobja konsolidacije.
- Zadnji skok gor od 100 do 1000 je naredil 1000% v le dveh mesecih. Glede na to, da je zadeva nizko likvidna in v močnem hypu taki skoki očitno niso nenavadni, zato ne moremo predvidevati, da je to že dokončni vrh. Bodo pa skoraj zagotovo vsi naslednji skoki procentualno vse manjši.
- Gibanje v zadnjih nekaj mesecih kaže na to, da smo trenutno v obdobju konsolidacije. Predvidevam, da se bo Bitcoin v naslednjem mesecu ali dveh še gibal nekje med 500 in 1000.
- Nikakor ne moremo vedeti, kam bo šla cena, ko se ta konsolidacija zaključi. Vsak bull market se enkrat konča in tudi Bitcoin se bo. Še najboljši pokazatelj za morebiten vrh so običajno naši prijatelji, sorodniki, sodelavci... Namreč, ko bodo začeli vsi, ki jih poznamo, zraven pa še naš mesar, poštar in babica, govoriti o Bitcoinu, je zadeva skoraj zagotovo v zadnjem stadiju. Saj se še spomnimo, kakšna "fantastična naložbena priložnost" je bilo zlato pred dvema letoma?
In še video, kjer sem vse predebatiral:
nedelja, 5. januar 2014
Začetek leta
Dva trgovalna dneva v letu 2014 sta že za nami, vendar pričakujem, da se bo smer vsaj za prvih nekaj tednov definirala šele v naslednjih nekaj dneh, ko se bo začela dejanska akcija. Če gledam samo graf, so trgi v kratkoročni korekciji v dolgoročnem uptrendu. Še vedno smo rahlo raztegnjeni tako na kratek, kot na srednji rok. Padec v okolico MA20 bi bil zagotovo zdrav, kar se tiče overbought nivojev, vendar po drugi strani vsako povečevanje momenta navzdol (velike rdeče sveče) močno poveča verjetnost globlje korekcije. Zame osebno bi bilo najbolje, če bi bili tako kot do sedaj pullbacki omejeni na 3 dni in 2% z občasnimi globljimi korekcijami tja do 5%. Koliko časa bo to še trajalo, pa lahko le ugibamo.
Nekaj novih pozicij sem odprl že konec prejšnejga tedna, ki pa so se obnesle bolj povprečno. V okolici novega leta je vedno težko tradati, ker volatilnost avomatično upade in tako nastane cel kup raznih flagov, ki to mogoče sploh niso. Kakorkoli že, trenutno imam v delnicah preko 100% računa. Za jutri sem nastavil osem novih buy stopov, na tedenski watch listi pa imam tudi preko 50 delnic, kar je močno nad povprečjem. Ne znam povedati, ali to kaj pomeni. Vem le to, da si sedajle ne želim kakšnega fakeouta na vrhu. S tem mislim močnega skoka navzgor, ki bi se obrnil isti ali naslednji dan. Kajti to bi me zagotovo potegnilo še v nekaj pozicij, ki bi jih skoraj sigurno kmalu zatem vse izgubil. Pustimo torej trgu še nekaj dni, da pove svoje.
Nekaj novih pozicij sem odprl že konec prejšnejga tedna, ki pa so se obnesle bolj povprečno. V okolici novega leta je vedno težko tradati, ker volatilnost avomatično upade in tako nastane cel kup raznih flagov, ki to mogoče sploh niso. Kakorkoli že, trenutno imam v delnicah preko 100% računa. Za jutri sem nastavil osem novih buy stopov, na tedenski watch listi pa imam tudi preko 50 delnic, kar je močno nad povprečjem. Ne znam povedati, ali to kaj pomeni. Vem le to, da si sedajle ne želim kakšnega fakeouta na vrhu. S tem mislim močnega skoka navzgor, ki bi se obrnil isti ali naslednji dan. Kajti to bi me zagotovo potegnilo še v nekaj pozicij, ki bi jih skoraj sigurno kmalu zatem vse izgubil. Pustimo torej trgu še nekaj dni, da pove svoje.
sreda, 1. januar 2014
Rezultati 2013 in nekaj napovedi
December je bil na koncu najslabši mesec, odkar objavljam rezultate. Približno 6% mesečnega minusa je letni rezultat postavilo na +12,5%. Seveda to ni dobiček, ob pogledu na katerega bi lahko skakal od veselja. Je pa 2013 prvo leto, v katerem sem sploh imel kakršnekoli dobiček, tako da enostavno moram biti s tem zadovoljen. Bolj kot sami profiti z delnicami me veseli, da imam občutek, da sem na nek način le uspel izdelati neko sebi lastno metodiko, ki prvič omogoča velik potencial, drugič pa mi ne povzroča psihičnih travm. O tem sem se izdatno razpisal v postu o lekcijah za leto 2013, zato tega tukaj ne bi ponavljal.
V videu zelo na hitro preletim še nekaj sektorjev, ki bodo po mojem mnenju zanimivi v letošnjem letu. V prvi vrsti bi omenil Kitajsko, Japonsko in Rusijo, oziroma kar Azijo na splošno. Nekako se mi ob pogledu na grafe dozdeva, da bi se na tem področju počasi lahko začeli razvijati dolgoročnejši trendi. Tudi ameriški indeksi, Nasdaq, indeks polprevodnikov ter biotehnologije, ne kažejo nobenih znakov izčrpanosti, tudi po štiri leta trajajočem uptrendu ne. In seveda sektor dragih kovin. V tem trenutku sicer ni vidnih nekih znakov obrata, vendar obstaja potencialen zelo velik double bottom, ki, če se bo izkazal za verodostojen vzorec, lahko vodi v zelo močan potisk navzgor. Nekoliko bo treba še počakati. Na srečo se meni ni treba ukvarjati z dolgoročnimi napovedmi in raznimi indeksi, saj prvič, tradam le posamezne delnice in drugič, sem popolnoma prilagodljiv glede na trenutno dogajanje.
V videu zelo na hitro preletim še nekaj sektorjev, ki bodo po mojem mnenju zanimivi v letošnjem letu. V prvi vrsti bi omenil Kitajsko, Japonsko in Rusijo, oziroma kar Azijo na splošno. Nekako se mi ob pogledu na grafe dozdeva, da bi se na tem področju počasi lahko začeli razvijati dolgoročnejši trendi. Tudi ameriški indeksi, Nasdaq, indeks polprevodnikov ter biotehnologije, ne kažejo nobenih znakov izčrpanosti, tudi po štiri leta trajajočem uptrendu ne. In seveda sektor dragih kovin. V tem trenutku sicer ni vidnih nekih znakov obrata, vendar obstaja potencialen zelo velik double bottom, ki, če se bo izkazal za verodostojen vzorec, lahko vodi v zelo močan potisk navzgor. Nekoliko bo treba še počakati. Na srečo se meni ni treba ukvarjati z dolgoročnimi napovedmi in raznimi indeksi, saj prvič, tradam le posamezne delnice in drugič, sem popolnoma prilagodljiv glede na trenutno dogajanje.
Naročite se na:
Objave (Atom)